Redakcija: 11:51, 22. november 2020 uredi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:25, 11. januar 2021 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj dopolnjeno Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[File:Luigi Verardi after Dominico Ferri - Vincenzo Bellini - Théatre Royal Italien. Salle d'armes dans l'Opéra I Puritani.jpg\|thumb\|upright=1.3\| 1835 akvatinta, ki prikazuje prvo izvedbo [[Puritanci (opera)\|Puritancev]]. Upoštevajte obseg tonov.]] '''Akvatinta''' je vrsta [[jedkanica\|jedkanic]]e, za katero je značilno stopnjevano ploskovno jedkanje za izvedbo večbarvnih odtisov in doseganje tonskih odtenkov. Pojem se uporablja tudi za postopek jedkanja. '''Akvatinta''' je tehnika [[globoki tisk\|globokega tiska]], različica [[jedkanje\|jedkanja]], ki ustvarja področja tona in ne črt. Iz tega razloga se večinoma uporablja skupaj z jedkanjem, da daje tako črte kot senčen ton.<ref>Griffiths, 89–90</ref> V preteklosti so jo uporabljali tudi za barvno tiskanje, tako z tiskanjem na več plošč v različnih barvah, kot tudi z izdelavo enobarvnih odtisov, ki so bili nato ročno obarvani z akvarelom. [[File:Acquatinta ingrandita otto volte.jpg\|thumb\| Demonstracijski odseki natisnjene akvatinte, povečani.]] V redni uporabi je bila od poznega 18. stoletja, najpogosteje pa je bila uporabljena med približno 1770 in 1830, ko je bila uporabljen tako za umetniške grafike kot okrasne. Po približno 1830 je izgubila boj z [[litografija\|litografijo]] in drugimi tehnikami.<ref>Mayor, 612–614</ref> Od takrat jo umetniki občasno oživljajo.<ref>Gascoigne, 17d; Griffiths, 94–96</ref> Akvatinta plošča se razmeroma hitro obrabi in jo je lažje predelati kot druge globoke plošče. Številne [[Francisco Goya\|Goyeve]] plošče so bile prepogosto ponatisnjene posthumno, kar je dalo zelo slabe odtise.<ref>Griffiths, 150–151</ref> Akvatinta sodi v tehniko [[globoki tisk\|globokega tiska]] pri katerem se oblika za tiskanje dobi na kemičen način z jedkanjem s kislino najpogosteje cinkane, bakrene ali medeninaste plošče. Tehnika globokega tiska se deli se na: mehansko ([[bakrorez]], [[suha igla]], [[punciranje]], [[mehka tinta]])ali kemično (bakropis, akvatinta, rezervaž itd.) Postopek izdelave akvatinte je poenostavljeno naslednji: na kovinsko ploščo se mora nanesti prah kolofonije (smolaste izluževine smrekovega lesa imenovane po mestu Kolofonu u [[Mala Azija\|Mali Aziji]] od koder se je dobivala), ali fini prah asfaltne smole, ki se potem s segrevanjem zapeče na površino plošče. Pri potapljanju plošče v kislino zalepljene točke smole ščitijo kovino od jedkanja. Na mestih kjer ni točk, kislina nezaščiteno površino izdolbe do željenega nivoja. ▼ Z večkratnim ponavljanjem postopka (zaščito izbranih površin z lakom) se dobi grafična površina bogata s tonsko gradacijo, z drobnimi ali debelejšimi pikicami, ki različno zadržujejo barvo in s tem omogočajo tiskanje različnih odtenkov od najsvetlejših do najtemnejših. Med najbolj znanimi grafikami, ki uporabljajo tehniko akvatinte, so glavne serije Goye, številne ''Ptice Amerike'' Johna Jamesa Audubona (z ročno dodano barvo) in grafike [[Mary Cassatt]], barvno natisnjene na več krožnikih. == Viri ==▼ == Tehnika == [[File:Museo del Prado - Goya - Caprichos - No. 32 - Por que fue sensible.jpg\|thumb\|left\|[[Goya]], No. 32 ''Los Caprichos'' (1799, ''Por que fue sensible''). To je dokaj redek primer tiska v celoti v akvatinti.<ref>Griffiths, 150</ref>]] Pri tehnikah globokega tiska, kot sta [[graviranje]] in jedkanje, umetnik na površino plošče (v primeru akvatinte, bakrene ali cinkove plošče) naredi oznake, ki lahko zadržijo črnilo. Plošča je v celoti napolnjena s črnilom, nato obrisana, da ostane črnilo samo na oznakah. Plošča se skozi tiskarsko stiskalnico spusti skupaj s listom papirja in z močnim pritiskom potisne papir v oznake, tako da pride do prenosa črnila na papir. To se večkrat ponovi. ▲Postopek izdelave akvatinte je poenostavljeno naslednji: na kovinsko ploščo se mora nanesti prah kolofonije (smolaste izluževine smrekovega lesa imenovane po mestu Kolofonu uv [[Mala Azija\|Mali Aziji]] od koder se je ~~dobivala~~uvažala), ali fini prah asfaltne smole, ki se potem s segrevanjem zapeče na površino plošče. Pri potapljanju plošče v kislino zalepljene točke smole ščitijo kovino od jedkanja. Na mestih kjer ni točk, kislina nezaščiteno površino izdolbe do željenega nivoja. Z večkratnim ponavljanjem postopka (zaščito izbranih površin z lakom) se dobi grafična površina bogata s tonsko gradacijo, z drobnimi ali debelejšimi pikicami, ki različno zadržujejo barvo in s tem omogočajo tiskanje različnih odtenkov od najsvetlejših do najtemnejših.<ref>Griffiths, 89–90</ref> Druga tonska tehnika, [[mezzotinta]], se začne s površino plošče, ki je enakomerno zarezana in hrapava, tako da bo natisnjena kot enakomeren in dokaj temen ton črnila. Nato se mezzotintna plošča gladi in polira, da območja nosijo manj črnila in tako natisnejo svetlejši odtenek. Druga možnost je, da začnemo z gladko ploščo, hrapava območja pa postanejo temnejša. Občasno se kombinirata dve tehniki akvatinta in mezzotinta. ▲== ~~Viri~~Sklici == {{sklici\|3}} ==Reference== Bamber Gascoigne. ''How to Identify Prints: A Complete Guide to Manual and Mechanical Processes from Woodcut to Inkjet'', 1986 (2nd Edition, 2004), Thames & Hudson, {{ISBN\|050023454X}}, (sections instead of numbered pages) Griffiths, Antony, ''Prints and Printmaking'', 1996, British Museum Press (in UK), 2nd edn {{ISBN\|071412608X}} Ives, Colta Felle (1974), ''The Great Wave: The Influence of Japanese Woodcuts on French Prints'', 1974, The Metropolitan Museum of Art, {{ISBN\|0-87099-098-5}} Ives, Colta (MMA). "The Printed Image in the West: Aquatint". In Heilbrunn Timeline of Art History. New York: The Metropolitan Museum of Art, 2000–. [http://www.metmuseum.org/toah/hd/aqtn/hd_aqtn.htm accessed January 2019] A. Hyatt Mayor, ''Prints and People'', Metropolitan Museum of Art/Princeton, 1971, [http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/94303/rec/1 fully available online as PDF],{{ISBN\|0691003262}} {{cite web\|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/31123/aquatint\|title=Aquatint (printmaking) – Britannica Online Encyclopedia\|publisher=britannica.com\|access-date=17 October 2009}} {{cite web\|url=http://www.hans-koernig.de/english/printmaking.html\|title=Aquatint (printmaking) – Hans Koernig Painter and Printmaker\|publisher=hans-koernig.de\|access-date=3 November 2009\|url-status=dead\|archive-url=https://web.archive.org/web/20110719034903/http://www.hans-koernig.de/english/printmaking.html\|archive-date=19 July 2011}} {{navedi knjigo \|author=Annoscia, Enrico\|display-authors=etal \|year=2010 \|title=Umetnost : svetovna zgodovina \|publisher=Ljubljana : Mladinska knjiga \|isbn=978-86-11-15622-4 \|cobiss=249359104 \|pages=}} ==Literatura== ~~{{art-stub}}~~ *Prideaux, S. T. ''[https://archive.org/details/aquatintengravin00pridiala Aquatint engraving; a chapter in the history of book illustration]'' (London : Duckworth & Co., 1909). == Zunanje povezave == {{Commons category\| Aquatint}} [[Kategorija:Slikarske tehnike]]

Akvatinta: Razlika med redakcijama