Grafika: razlika med redakcijama

dodanih 2.194 zlogov ,  pred 8 meseci
dopolnjeno
m
(dopolnjeno)
'''Grafika''' (grško ''grafein'' = pisati, vrezovati) je veja [[likovna umetnost|likovne umetnosti]], pa tudi splošni naziv za postopek in rezultat uporabe kakšne od grafičnih tehnik pri izdelavi umetniškega dela; razmnoževanje risb s pomočjo matrice.
'''Grafika''' je ena od vej [[slikarstvo|slikarstva]]. Pri izdelavi grafike mora umetnik najprej s posebnim delovnim postopkom izdelati [[Matrica|matrico]] v nemem materialu, kot npr. lesu, plastični masi, kamnu ali kovini. Matrica je izdelana v negativu, po obarvanju s črnilom ali barvo, s pritiskom na papir, dobimo odtis v pozitivu, to je grafika. Matrice v lesu so [[Lesorez|lesorezi]], v kamnu- [[Litografija|litorezi]], v bakru- [[Bakrorez|bakrorezi]], itd. Kvaliteta uporabljenih materialov odloča o tem, koliko dobrih odtisov grafik (v pozitivu) bomo lahko naredili z isto matrico. Odtise umetniki oštevilčijo s števili od 1 do 50 pri lesorezih, od 1 do 200 pri litografijah in od 1 do 500 pri bakrorezih.
 
Grafika pomeni tudi tipografsko umetnost, tj. delo na razmnoževanju pisem in umetniških prispevkov v tiskarstvu. Ker likovni izraz v grafiki temelji na izraznosti črte in kontrastih črno-bele, to ime v širšem pomenu vključuje vsako izvirno risbo na papirju.
 
== Grafičke tehnike ==
Grafika je posredna umetniška tehnika, tj. ne nastane neposredno z risanjem na površino kot risba, temveč z risbo, ki je vrezana v ploščo - tako imenovano matrico, potem se ta plošča premaže z barvo in tiska na papir; tako se dobi risba iz barve, ki je vstopil v utore reza (gravura) (''globoki tisk'') ali negravirane površine (''visok tisk''). Pri tisku z visokim tiskom je risba vtisnjena (reliefna) na ploščo, in na papirju po tisku rahlo vdolbena ([[lesorez]], [[linorez]], tako imenovan dvignjen bakrorez - [[einkografija]]), pri globokem tisku je risba vtisnjena na ploščo in po tisku na papir rahlo reliefna (bakrorez, [[jedkanje]], [[mezzotinta]], [[akvatinta]], [[suha igla]], [[vernis mou]] itd.), pri ''ploščatem tisku'' je risba po tisku ravna na plošči in na papirju ([[monotipija]], [[litografija]], reprodukcija na kovinskih ploščah).
 
Poleg teh tradicionalnih grafičnih tehnik se v zadnjem času uporabljajo tudi digitalne tehnike.
 
V vseh grafičnih tehnikah, razen monotipije, se ena matrica uporablja za razmnoževanje, torej za izdelavo več istih kopij; vsak grafični odtis iz izvirne matrice velja za izviren, zato ga umetniki redno navajajo z redno številko naklade (kot ''A. P.'', francosko ''Aprés la lettre'', angleško ''Author Print''; A. O., avtorski odtis). Kvaliteta uporabljenih materialov odloča o tem, koliko dobrih odtisov grafik (v pozitivu) bomo lahko naredili z isto matrico. Odtise umetniki oštevilčijo s števili od 1 do 50 pri lesorezih, od 1 do 200 pri litografijah in od 1 do 500 pri bakrorezih.
 
Kalkografski tisk je ime za grafični tisk, ki je nastal po umetnikovi smrti, vendar temelji na originalni ohranjeni matrici.<ref> [http://www.kgz.hr/default.aspx?id=10299#| Knjižnice Grada Zagreba: Male izložbe u vitrinama Zagrabiensie, pristupljeno 27. listopada 2015.] </ref>
 
Ločimo več vrst grafik in sicer:
* reproduktivna ali [[industrijska grafika]]
* [[umetniška grafika|umetniška ali originalna grafika]]
* [[računalniška grafika]]
 
== Zgodovina grafike ==
Grafika je v Evropi znana od konca 14. in začetka 15. stoletja, po širjenju proizvodnje papirja. Vdolbljeno reprodukcijsko gravuro (jedkanje) so v 16. in 17. stoletju odkrili in izpopolnili zlatarji in orožarji.
 
== Znani grafiki ==
Nekateri najbolj znani grafični umetniki na svetu so: [[Hans Baldung]], [[Jacques Callot]], [[Albrecht Dürer]], [[Rembrandt]], [[Maurits Cornelis Escher]], [[Francisco Goya]], [[Edvard Munch]], [[Auguste Rodin]], [[James McNeill Whistler]], [[Käthe Kollwitz]], [[Andy Warhol]].
 
== Glej tudi ==
* [[Grafične tehnike]]
 
== Sklici ==
{{sklici}}
 
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|grafika|Grafika}}
 
 
{{art-stub}}
[[Kategorija:Umetniška sredstva]]
{{normativna kontrola}}
35.705

urejanj