Redakcija: 15:36, 17. avgust 2019 uredi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.102 urejanji m →‎Razvoj ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:45, 9. januar 2021 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.102 urejanji mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 7: '''Opornik''' je osrednji konstruktivni in nosilni element [[gotska arhitektura\|gotske cerkve]]. <ref name="Binding Strebewerk">Satz nach Günther Binding: ''Was ist Gotik?'', Darmstadt, 2000, ''IV.5.Strebewerk'', S. 107–108</ref> Sestavljen je iz stebra in včasih opornega loka. Opornik se uporablja za izpeljavo pritiska [[obok]]a in obremenitve [[veter\|vetra]] na [[cerkvena ladja\|cerkveno ladjo]] in visoki [[prezbiterij\|kor]] ter [[ambulatorij]]. Oporniki so poleg rebrasto obokanih in koničastih lokov, eden od treh priljubljenih ~~srhitekturnih~~arhitekturnih elementov gotskih verskih objektov. Danes njihov izvor razlagajo predvsem v kontekstu razvoja notranjosti, kar je pomenilo zamenjavo masivne stene z velikimi okni: :''12. stoletje severno francoske zgodnje gotike lahko opišemo kot preizkušanje konstrukcijskih tehnik v gradnji. Arhitekt naj bi kar najbolje omilil pritisk ladijskega oboka na stene zaradi velike želje po povečanju prostora v notranjosti. [...] Posebna gotska rešitev je, da vse oporne točke za steno ležijo zunaj, [...] Tehnična rešitev se imenuje ''opornik''. [...]'' <ref name="Jantzen 85">Zitat nach Hans Jantzen: ''Kunst der Gotik. Klassische Kathedralen Frankreichs Chartres, Reims, Amiens'', ''Gotische Raumidee und Strebewerk'', Rowohlt, 1957/1968, S. 85</ref> Vrstica 13: == Razvoj == Zunanji oporniki z opornimi loki ([[ločni oporniki]]) napetimi čez stranske ladje so se razvili postopoma. Za izpeljavo pritiska oboka in obremenitve z vetrom na v zunanjo steno vgrajene opornike, so bile najprej zgrajeni prečni loki nad prečnimi oboki stranske ladje (na primer v stolnici v Durhamu). So nevidni zaradi strehe. V 12. stoletju je bila obokana tudi [[empora]] nad stransko ladjo zaradi prenašanja pritiskov oboka glavne ladje na zunanji zid. Zunanji oporniki, z vidnimi opornimi loki nad površino strehe so se najprej razvili v letih 1160/1170 pri izvedbi kora v [[Normandija\|Normandiji]] in [[Île-de-France]] (primer Saint-Germain-des-Pres v [[Pariz]]u po 1160). Od okoli 1190 se je spremenila tudi ladja ([[Stolnica Notre-Dame v Parizu]] 1180/1200 do 1230, [[stolnica v Noyonu]] 1179 / 1180-1200 in [[stolnica v Laonu]] 1180/1190). Zunanji oporniki so zelo redki v južni Franciji in sredozemskih državah, so pa se razširili v Angliji in Nemčiji (Stolnica v Limburgu do 1200/1225, ladja Bonskega Minstra 1210/1220, cerkev sv. Gereona v Kölnu 1219/1227). Kot pomemben korak pri razvoju velja [[Stolnica blažene Device Marije, Chartres \|stolnica v Chartresu]] (začetek gradnje leta 1194). Z odstranitvijo empore nad stransko ladjo je zrastla višina ladijske stene. Oporniki in oporni loki niso bili le tehnično nujni, ampak tudi umetniško obdelani. <ref>vgl. Hans Sedlmayr: ''Die Entstehung der Kathedrale'', Graz, 1976, ergänzte Auflage von 1950, Kapitel 86, S. 260</ref> V [[Reimska stolnica\|stolnici v Reimsu]] (začetek gradnje leta 1211) so lupino stavbe prevzeli oporniki in se oblikovali kot gradbeni elementi, kar je pomenilo »zaključek tega, kar so začeli v Chartresu.« <ref>Citat Hansa Sedlmayrja: ''Die Entstehung der Kathedrale'', Graz, 1976, ergänzte Auflage von 1950, Kapitel 90, S. 268</ref> == Oblika == Poleg zunanjih (~~plavajočih~~ločnih) in navadnih opornikov, opečnih in zidnih opornikov, ki podpirajo vogale zidov, jih lahko razvrstimo glede na njihov tloris: vpeti opornik v obliki črke L v tlorisu obkroža vogal, opora pod kotom ima dva opornika na vogalu, zamaknjeni opornik je podoben poševnemu vendar sta opornika odmaknjena od vogala in diagonalni (ali francoski) opornik pod kotom 45 stopinj glede na zid.<ref>{{cite ~~[3]~~web\|title=Glossary ~~[4]~~: Buttress\|url=http://www.lookingatbuildings.org.uk/glossary/glossary/B.html?no_cache=1&tx_contagged%5bpointer%5d=8\|work=www.lookingatbuildings.org.uk}}</ref><ref>{{cite web\|url=http://www.prestbury.net/magazine/church_architecture/page05.htm\|title=CHURCH ARCHITECTURE : SPIRES AND BUTTRESSES\|author=Edward Wyatt\|work=www.prestbury.net}}</ref> V spodnji galeriji je tloris različnih vrst opornikov (temno siva), ki podpirajo vogal zidu (svetlo siva). Vrstica 33: == Oporni loki == Oporni loki, tudi oporniki visoke ladje ali v starejši literaturi ~~plavajoči~~[[ločni oporniki]] <ref>Synonyme nach Hans Koepf, Günther Binding: ''Bildwörterbuch der Architektur'', 4. Auflage, Stuttgart, Kröner, 2005, Lemma ''Strebebogen''</ref> so tisti med visoko steno ladje ali korno steno in oporniki med zapored stoječimi stebri. Ti usmerjajo horizontalne obremenitev iz [[obok]]a in pritiska vetra na zunanje opornike kot končne podpore. <ref name="Binding Strebebogen">Satz nach Günther Binding: ''Was ist Gotik?'', Darmstadt, 2000, ''Strebebogen'', S. 108–121</ref> Oporni loki so pogosto razporejeni eden nad drugim, nižji za posredovanje pritiska oboka ladje, zgornji za usmerjanje obremenitev vetra, ki pa vplivajo tudi na opornik.

Opornik: Razlika med redakcijama