Opornik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Razvoj |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 7:
'''Opornik''' je osrednji konstruktivni in nosilni element [[gotska arhitektura|gotske cerkve]]. <ref name="Binding Strebewerk">Satz nach Günther Binding: ''Was ist Gotik?'', Darmstadt, 2000, ''IV.5.Strebewerk'', S. 107–108</ref> Sestavljen je iz stebra in včasih opornega loka. Opornik se uporablja za izpeljavo pritiska [[obok]]a in obremenitve [[veter|vetra]] na [[cerkvena ladja|cerkveno ladjo]] in visoki [[prezbiterij|kor]] ter [[ambulatorij]].
Oporniki so poleg rebrasto obokanih in koničastih lokov, eden od treh priljubljenih
:''12. stoletje severno francoske zgodnje gotike lahko opišemo kot preizkušanje konstrukcijskih tehnik v gradnji. Arhitekt naj bi kar najbolje omilil pritisk ladijskega oboka na stene zaradi velike želje po povečanju prostora v notranjosti. [...] Posebna gotska rešitev je, da vse oporne točke za steno ležijo zunaj, [...] Tehnična rešitev se imenuje ''opornik''. [...]'' <ref name="Jantzen 85">Zitat nach Hans Jantzen: ''Kunst der Gotik. Klassische Kathedralen Frankreichs Chartres, Reims, Amiens'', ''Gotische Raumidee und Strebewerk'', Rowohlt, 1957/1968, S. 85</ref>
Vrstica 13:
== Razvoj ==
Zunanji oporniki z opornimi loki ([[ločni oporniki]]) napetimi čez stranske ladje so se razvili postopoma. Za izpeljavo pritiska oboka in obremenitve z vetrom na v zunanjo steno vgrajene opornike, so bile najprej zgrajeni prečni loki nad prečnimi oboki stranske ladje (na primer v stolnici v Durhamu). So nevidni zaradi strehe. V 12. stoletju je bila obokana tudi [[empora]] nad stransko ladjo zaradi prenašanja pritiskov oboka glavne ladje na zunanji zid.
Zunanji oporniki, z vidnimi opornimi loki nad površino strehe so se najprej razvili v letih 1160/1170 pri izvedbi kora v [[Normandija|Normandiji]] in [[Île-de-France]] (primer Saint-Germain-des-Pres v [[Pariz]]u po 1160). Od okoli 1190 se je spremenila tudi ladja ([[Stolnica Notre-Dame v Parizu]] 1180/1200 do 1230, [[stolnica v Noyonu]] 1179 / 1180-1200 in [[stolnica v Laonu]] 1180/1190). Zunanji oporniki so zelo redki v južni Franciji in sredozemskih državah, so pa se razširili v Angliji in Nemčiji (Stolnica v Limburgu do 1200/1225, ladja Bonskega Minstra 1210/1220, cerkev sv. Gereona v Kölnu 1219/1227).
Kot pomemben korak pri razvoju velja [[Stolnica blažene Device Marije, Chartres |stolnica v Chartresu]] (začetek gradnje leta 1194). Z odstranitvijo empore nad stransko ladjo je zrastla višina ladijske stene. Oporniki in oporni loki niso bili le tehnično nujni, ampak tudi umetniško obdelani.
== Oblika ==
Poleg zunanjih (
V spodnji galeriji je tloris različnih vrst opornikov (temno siva), ki podpirajo vogal zidu (svetlo siva).
Vrstica 33:
== Oporni loki ==
Oporni loki, tudi oporniki visoke ladje ali v starejši literaturi
Oporni loki so pogosto razporejeni eden nad drugim, nižji za posredovanje pritiska oboka ladje, zgornji za usmerjanje obremenitev vetra, ki pa vplivajo tudi na opornik.
|