|
==Zgodovina==
Naselje se je oblikovalo v 13. ali v 14. stoletju. V lasti goriških grofov ga listine omenjajo že leta 1398. Prvotno najstarejše vaško jedro se je izoblikovalo okrog današnje stare cerkve v Brithu v 14. stoletju, še danes pa lahko sledimo načinu stavbnega oblikovanja od 16. do 19. stoletja. Nemško ime za območje je bilo ''Oberfeld'' (sl. ''"zgornje polje"''), leta 1744 pa je znan tudi že slovenski zapis ''Verchpole''.
Vrhpolje ima dve cerkvi, ena je novejša in je posvečena sv. Primožu in Felicijanu, druga, starejša v Brithu, pa sv. Križu. Domnevno naj bi predelu južnega dela vasi pripadal celo samostan. Na rustikalno obdelanem portalu hiše številka 6 so v sklepnem kamnu vklesani grb, križ, kelih in letnica 1779, kar kaže na morebiten obstoj samostanskega kompleksa. Po ustnem izročilu je pripadal redovnikom puščavnikom. Slednji naj bi skrbeli tudi za posest nad Vrhpoljem in še danes se je za tisti predel ohranilo ime v Pščavi (Puščavi).
Močna je tradicija cerkvenega petja. Za razvoj petja v vasi je imel največ zaslug Franc Premrl, uspešen zborovodja in skladatelj.
Vrhpoljska zemlja je bila zaznamovana že v rimskih časih, leta 394 naj bi na polju proti Dupljam in Zemonu potekala znamenita in pomembna [[bitka pri Mrzli reki]] med rimskim cesarjem [[Teodozij I.|Teodozijem]] in upornikom [[Evgenij|Evgenijem]]. Po zgodovinskih virih je na izid vplivala burja, ki je v prid Teodoziju obračala puščice v Evgenijeve vojake. Vrhpolje je doživelo razcvet v času narodnega prebujanja, zlasti po zaslugi poslanca Mateja Lavrenčiča. Dobilo je vodovod, novo cerkev in sistem jezov na Beli. Delovalo je Katoliško kulturno izobraževalno društvo in Prostovoljno gasilsko društvo.
V vizitacijskih zapiskih goriškega nadškofa grofa Mihaela Karla Attemsa leta 1750, po poročanju cerkvenega ključarja Bartolomeja Uršiča (Jerneja Orzica) pa tudi izvemo, da je vrhpoljska skupnost takrat štela že 66 družin. Konec 19. stoletja je število prebivalstva naraslo na približno 1000 vaščanov, nato pa je število prebivalstva postopoma upadalo in leta 1934 je bilo v vasi 639 prebivalcev. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je septembra 1999 živelo v Vrhpolju 548 prebivalcev. Ob popisu prebivalstva v Vrhpolju leta 2002 pa 568 ljudi, od tega kar 124 otrok starih od 1 do 14 let. Razvoj je zaustavila priključitev [[Julijska Krajina|Julijske krajine]] k Italiji, vendar je bil to čas, ko se je narodna zavest še bolj krepila. S to priključitvijo je Vrhpolje postalo Verpogliano. Tudi vojna nam ni prizanesla. Kostanji okrog nove cerkve so še danes nema priča obešanja desetih partizanov in trpljenja, ki ga je prestajal slovenski narod. Pomembni dogodki so se na vrhpoljskih tleh dogajali tudi leta 1991 med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojno za osamosvojitev Slovenije]]. Okrog nove cerkve so domačini kot prvi v vojni za neodvisno Slovenijo zaustavili tanke JLA. Danes tam stoji spomenik na osamosvojitveno vojno.
Ugodne podnebne razmere, rodovitna zemlja in lega vasi so omogočile tudi v Vrhpolju razvoj vinogradništva. Vipavska vina, tudi Vrhpoljc ali Oberfeld, so bila zelo cenjena na dunajskem dvoru in drugod po monarhiji. Danes so nad vasjo, pod Goro ter v okolici vasi, na flišnati prsti veliki vinogradi z različnimi, tudi avtohtonimi vinskimi sortami, kot so zelen, rebula in pinela.
|
