Ljudje ob cesti: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slog prve vrstice, esej
esej v popravi
Vrstica 18:
 
== Vsebina ==
{{podoben-esejupopravi|datumrazlog=januarslog 2021pisanja}}'''Ljudje ob cesti''' je roman o ljudeh na področju Brkinov med cestama [[Reka]]—[[Trst]] in Vremsko dolino. Dogaja se konec devetnajstega stoletja. Glavni junak v romanu je mehkočuten Janez Palčič iz Loč. Mamilo ga je vse, kar je bilo lepo in plemenito; konji, odlična družba, izbrana beseda in ženske. Njegovo premoženje je kopnelo hitreje, kot ga je lahko pridelal. Valentu se v bolnišnici zaljubi v nuno Marijo Rozarijo, s katero se spustita v ljubezensko razmerje. Marija se na koncu odreče rimskokatoliški veri. Govorila sta tudi o poroki, a se iz tega ni nič izcimilo.
 
Naslednje poglavje govori o rodbini Urbarjeve kmetije. V Žajanah so imeli hude težave z Johančinim porodom, zaradi česar se je Štefan s konjem odpravil po zdravnika. Na koncu se je vse dobro izšlo – na svet je prijokala deklica. Zgodba se nadaljuje s popotnikom Janezom, ki se izmučen vrača na konju. V [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgradu]] se je ustavil, privezal konja pod lopo in šel v gostilno. Pod dvema črnima klobukoma je zagledal dva znana obraza – Palčiča in Kastelica. Janez jima je pripovedoval, kako je na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in koliko se tam zasluži. Pod lopo se je medtem zbrala velika gruča oglarjev, ki so se nadvse zabavali, medtem ko so poskušali zajahati njegovega konja. Janez se je odločil, da ga proda baronu, kar je kasneje obžaloval.