Hebrejščina: Razlika med redakcijama

Jedro hebrejske [[Biblija|Biblije]], [[Tora]], o kateri [[krščanstvo|krščanska]] in [[judovstvo|judovska]] [[vera]] učita, da je bila prvič zapisana za časa [[Mojzes]]a pred nekako 3.300 leti, je napisana v klasični ali [[klasična hebrejščina|biblijski hebrejščini]]. Judje so jo vedno imenovali לשון הקודש - ''Lašon ha-kodeš'', kar pomeni sveti jezik. Tudi besedila, pisana v tem jeziku, imajo za sveta. Večina učenjakov verjame, da je bila ta različica hebrejščine po prvem uničenju Jeruzalema, ki so ga leta 607 pr. n. št izvedli [[Babilon]]ci s kraljem [[Nebukadanezer II.|Nebukadanezerjem II.]], v vsakdanji uporabi nadomeščena z [[mišnajska hebrejščina|mišnajsko hebrejščino]] in krajevno različico [[aramejščina|aramejščine]]. Verjetno je, da je hebrejščina po zmanjšanju števila judovskega prebivalstva v delih [[Judeja|Judeje]] pod [[Rimski imperij|rimsko]] zasedbo, prenehala obstajati kot govorjen jezik okrog leta [[200]], vendar je ohranila svoje mesto glavnega pisanega jezika še v nadaljnjih stoletjih. V hebrejščini niso bila zapisana le izključno verska besedila, marveč tudi pisma, pogodbe, znanstvena, [[filozofija|filozofska]], in medicinska besedila, [[poezija]] in protokoli dvorov. Jezik se je tako s [[prevzeta beseda|prevzetimi besedami]] in [[neologizem|neologizmi]] prilagajal novim področjem in izrazoslovju.

 

 

Sodobna hebrejščina je leta 1921 postala [[uradni jezik]] [[Britanski imperij|britanske]] [[Palestina|Palestine]] in glavni uradni jezik države Izrael, poleg arabščine, ki je v novi državi ohranila svoj položaj.