Amorejščina: Razlika med redakcijama

'''Amorejščina''' je izumrli zgodnji [[Semitski jeziki|semitski jezik]], ki so ga v [[Bronasta doba|bronasti dobi]] govorila [[Amoriti|amorejska]] plemena, pomembna v starodavni zgodovini [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]]. Znana je iz [[Ugaritščina|ugaritščine]]. Nekateri znanstveniki štejejo ugaritščino za najbolj zahodno in edino znano amorejsko narečje, ki se je ohranilo v pisni obliki<ref>Woodard, Roger D. (2008-04-10). [https://books.google.si/books?id=vTrT-bZyuPcC&redir_esc=y ''The Ancient Languages of Syria-Palestine and Arabia'']. Cambridge University Press. str. 5. ISBN 9781139469340.</ref><ref>Goetze, Albrecht (1941). "Is Ugaritic a Canaanite Dialect?". ''Language''. '''17''' (2): 127–138. doi: 10.2307/409619. ISSN 0097-8507. JSTOR 409619.</ref><ref>Kaye, Alan S. (2007). [https://books.google.si/books?id=gaktTQ8vq28C&pg=PA49&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Morphologies of Asia and Africa'']. Eisenbrauns. str. 49. ISBN 9781575061092.</ref> in neakadskih lastnih imenih, ki so jih [[Akadsko kraljestvo|akadski]] pisarji zabeležili v obdobjih vladavine [[Amoriti|Amoritov]] v [[Babilonija|Babiloniji]] (konec 3. in začetek 2. tisočletja pr. n. št.), zlasti iz [[Mari]]ju in v manjši meri v Alalahu, Tell Harmalu in Hafadži. Imena se najdejo tudi v zgodnjih [[Stari Egipt|egipčasnih]] besedilih. Eno od njih je krajevno ime ''"Sənīr"'' (سنير. שְׂנִיר) za goro Hermon, znano iz [[Biblija|Biblije]] (5. Mojzesova 3: 9).<ref> Woodard, Roger D. (2008-04-10). [https://books.google.si/books?id=vTrT-bZyuPcC&redir_esc=y ''The Ancient Languages of Syria-Palestine and Arabia'']. Cambridge University Press. str. 5. ISBN 9781139469340.</ref>