Druga svetovna vojna: razlika med redakcijama

dodanih 12 zlogov ,  pred 4 meseci
območje
m
(območje)
Čeprav je Hitler s sporazumom dobil vse kar je zahteval je bil kljub temu besen ker so se Britanci vpletali v njegove načrte s katerimi je želel zasesti celotno Češkoslovaško. V javnem govoru je napadel Veliko Britanijo in Žide januarja pa nemški mornarici ukazal visoko vojno pripravljenost s katero je želel izzvati prevlado britanske mornarice. Marca 1939 je Nemčija zasedla še preostanek Češkoslovaške in jo razdelila na nemški protektorat Češka in Moravska ter nemško satelitsko državo Republiko Slovaško.{{sfn|Davies|2006|loc=pp. 143–44 (2008 ed.)}} Dvajsetega marca 1939 je Hitler od Litve zahteval regijo Memel (Klaipeda){{sfn|Shirer|1990|pp=461–62}}
 
[[File:Bundesarchiv Bild 183-H27337, Moskau, Stalin und Ribbentrop im Kreml.jpg|right|thumb|upright|Nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]] (desno) in sovjetski vodja [[Josip Stalin|Josif Stalin]] po podpisu pakta Molotov–Ribbentrop, 23. avgust 1939]]
 
Ko je Hitler zahteval še svobodno mesto Gdansk sta Francija in Velika Britanija potrdila podporo Poljski ter jamčili za njeno samostojnost. Podobno se je zgodilo na Balkanu po italijanski zasedbi Albanije, aprila 1939, kjer sta Velika Britanija in Francija jamčili za samostojnost Romunije in Grčije.{{sfn|Lowe|Marzari|2002|p=330}} Nemčija in Italija sta na to podporo odgovorili z jeklenim paktom (vojaško in politično zavezništvo med Italijo in Nemčijo).{{sfn|Dear|Foot|2001|p=234}} Hitler je obtožil Veliko Britanijo in Poljsko, da želita obkoliti Nemčijo ter razdrl britansko-nemški mornariški sporazum in nemško poljski sporazum o nenapadanju.{{sfn|Shirer|1990|p=471}}
Kriza je dosegla vrhunec konec avgusta 1939, ko so se nemške čete začele zbirati na nemško poljski meji. 23. avgusta, ko so pogovori o zavezništvu med Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo zastali,<ref>{{Cite journal |jstor = 153322|title = Molotov's Apprenticeship in Foreign Policy: The Triple Alliance Negotiations in 1939|journal = Europe-Asia Studies|volume = 52|issue = 4|pages = 695–722|last1 = Watson|first1 = Derek|year = 2000|doi = 10.1080/713663077}}</ref> je bil med Nemčijo in Sovjetsko zvezo podpisan [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakt o nenapadanju]].{{sfn|Shore|2003|p=108}} Pakt je vseboval tajen protokol, ki je določal nemško in sovjetsko vplivno območje na Poljskem, Litvi, Latviji, Estoniji in Finskem.{{sfn|Dear|Foot|2001|p=608}} Sporazum je bil tudi zagotovilo Nemčiji, da se rdeča armada ne bo vpletala v nemške operacije proti Poljski s tem se je Nemčija želela izogniti dvema frontama kakor se je to zgodilo v prvi svetovni vojni. Takoj po podpisu sporazuma je Hitler ukazal napasti Poljsko 26. avgusta, vendar je kasneje napad prestavil ko je izvedel, do bo Velika Britanija Poljski zagotovila podporo v primeru vojne in, da bo Italija v primeru vojne razglasila nevtralnost.<ref>{{cite web|url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|title=The German Campaign In Poland (1939)|accessdate=29 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140524013551/http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|archive-date=24 May 2014|url-status=live}}</ref>
 
Britanci na vojno niso bili pripravljeni zato so se ji želeli na vsak način izogniti in so zahtevali nova pogajanja, Nemčija je na to odgovorila z nemogočimi zahtevami kar je položaj samo še poslabšalo.<ref name=ww2db_com>{{cite web |url=http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |title=The Danzig Crisis |website=ww2db.com |access-date=29 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505010109/http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |archive-date=5 May 2016 |url-status=live}}</ref> 29. avgusta je Hitler od Poljske zahteval naj Nemčiji preda [[Gdansk]] ter izvede plebiscit na katerem se bojo Nemci živeči na področjuobmočju poljskega koridorja sami odločili v kateri državi želijo živeti.<ref name=ww2db_com/> Poljaki niso želeli ugoditi nemškim zahtevam, na burnem sestanku v Berlinu med britanskim veleposlanikom in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v noči iz 30. na 31. je Ribbentrop izjavil, da smatra da so bile vse Nemške zahteve zavrnjen.<ref name=ibiblio1939>{{cite web |title=Major international events of 1939, with explanation |url=http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |publisher=Ibiblio.org |access-date=9 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130310103815/http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |archive-date=10 March 2013 |url-status=live}}</ref> Naslednji dan se je Evropa znašla v novi vojni.
 
== Časovni pregled ==
Druga svetovna vojna se je začela 1. septembra 1939 z nenapovedanim vendar pričakovanim [[Poljska kampanja (1939)|napadom na Poljsko]]. Nemčija je kot vzrok navedla [[Poljska kampanja (1939)|zaigran incident]] na nemško-poljski meji, v katerem naj bi poljska vojska uničila nemško radijsko postajo in pri tem ubila tam zaposlene Nemce. 3. septembra je Velika Britanija kot poljska zaveznica v [[Berlin]] poslala ultimat, vendar ni dobila nobenega odgovora, zato je napovedala vojno Nemčiji. Veliki Britaniji sta se pridružili še [[Avstralija]] in [[Nova Zelandija]]. Nekoliko kasneje, čeprav zelo nerada, je vojno Nemčiji napovedala tudi Francija, ki je bila zaveznica Velike Britanije. Tem državam so nato sledile še [[Kanada]], [[Južna Afrika]] in [[Nepal]].
[[File:Pol5.jpg|thumb|left|[[7TP]] je bil poljski lahki tank]]
Kljub temu, da sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji, je Poljska zaman pričakovala pomoč zaveznikov, saj se Velika Britanija in Francija zaradi težav pri mobilizaciji čet še nista mislili zapletati v vojno. To je zaveznike na koncu drago stalo, saj v tistem času Nemci na zahodni meji niso imeli omembe vrednih enot, ki bi lahko ustavile napadalca. 28. septembra je nemška vojska ob podpori letalskih bombnih napadov zasedla skoraj popolnoma uničeno Varšavo, vendar poljska vojska še ni bila uničena in se je pogumno upira agresorju, pri tem pa mu zadala veliko izgub. Zadnji udarec je Poljski zadala Sovjetska Zvezazveza, ki je 17. septembra skoraj brez bojev zasedla vzhodni del države. Poljski vojski tako ni ostalo drugega, kot da 6. oktobra kapitulira. Državo sta si nato po [[pakt Ribbentrop-Molotov|dogovoru Ribbentrop-Molotov]] razdelili Nemčija in [[Sovjetska zveza]]: prva je okupirala zahodni del države, druga pa vzhodni del.
[[Slika:LondonBombedWWII full.jpg|thumb|Porušene stavbe v [[London]]u po nemškem bombardiranju.]]
Po kratkotrajni vojni na Poljskem se ja na francosko-nemški meji pojavila t. i. ''[[Bitka za Francijo#Lažna vojna|lažna vojna]]'', ko ne ena ne druga stran ni prevzela pobude in napadla sovražnika, ki se je skrival za močno utrjeno [[Maginotova linija|Maginotovo]] in [[Siegfriedova linija|Siegfridovo linijo]]. V tem času SZ ni počivala, poleg Poljske je okupirala še baltske države: [[Litva|Litvo]], [[Latvija|Latvijo]] in [[Estonija|Estonijo]], na daljnem severu pa se je v t. i. ''[[zimska vojna|zimski vojni]]'' spustila v krvave spopade s finsko vojsko, ki so Rdečo armado na koncu veliko stale, vendar pa so jo istočasno na nek način tudi rešile pred popolnim porazom v letu 1941, ko je Nemčija v operaciji [[Operacija Barbarosa|Barbarosa]] napadla SZ.
1.438

urejanj