Bokoživčniki: razlika med redakcijama

dodanih 6.195 zlogov ,  pred 1 mesecem
m
vrnitev sprememb uporabnika 77.38.88.52 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Pinky sl
m (vrnitev sprememb uporabnika 77.38.88.52 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Pinky sl)
Oznaka: vrnitev
 
{{Taksonomka
čic. Znanih je preko 900 danes živečih vrst<ref>{{navedi revijo|author=Stebbins TD, Eernisse DJ|year=2009|title=Chitons (Mollusca: Polyplacophora) known from benthic monitoring programs in the Southern California Bight|journal=The Festivus|volume=41|pages=53–100}}</ref> in preko 400 fosilnih vrst<ref>{{navedi revijo|author=Puchalski S, Eernisse DJ, Johnson CC.|year=2008|title=The effect of sampling bias on the fossil record of chitons (Mollusca, Polyplacophora)|journal=American Malacological Bulletin|volume=25|pages=87–95}}</ref> bokoživčnikov.
| name = Bokoživčniki
| fossil_range = [[Devon (geološka doba)|devon]]–recentno<ref name=Serb2008>{{cite journal|author=Serb JM, Eernisse DJ|year=2008|title=Charting Evolution's Trajectory: Using Molluscan Eye Diversity to Understand Parallel and Convergent Evolution|journal=Evolution Education and Outreach|volume=1|issue=4|pages=439–47|doi=10.1007/s12052-008-0084-1}}</ref>
| image = Tonicella-lineata.jpg
| image_caption = Bokoživčnik ''[[Tonicella lineata]]''; sprednji del živali se nahaja na desni strani
| image_width = 250px
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Mollusca]] (mehkužci)
| classis = '''Polyplacophora'''
| classis_authority = [[Henri Marie Ducrotay de Blainville|Blainville]], 1816<ref name="GBIF"/><ref name="ITIS"/>
| subdivision_ranks = [[Podrazred (biologija)|Podrazredi]]
| subdivision =
* † Multiplacophora
* Neoloricata
* † Paleoloricata
| synonyms =
* Amphineura<ref name="ITIS"/>
* Loricata <small>([[Heinrich Christian Friedrich Schumacher|Schumacher]], 1817)</small><ref name="ITIS"/>
* Placophora <small>([[Hermann von Ihering|von Ihering]], 1876)</small>
}}
čic'''Bokoživčniki''' ([[znanstveno ime]] '''Polyplacophora''')<ref name="GBIF">{{navedi splet|url= http://www.gbif.org/species/346|title=Polyplacophora Blainville, 1816 |accessdate=3.2.2015 |date=1.7.2013 |publisher=The Global Biodiversity Information Facility: GBIF Backbone Taxonomy}}</ref><ref name="ITIS">{{navedi splet|url= http://www.itis.gov/servlet/SingleRpt/SingleRpt?search_topic=TSN&search_value=78807|title=Polyplacophora Blainville, 1816 |accessdate=3.2.2015 |date= |publisher=[[Integrirani taksonomski informacijski sistem]] (ITIS)}}</ref> so skupina morskih [[mehkužci|mehkužcev]], ki bivajo v pasu [[plimovanje|plimovanja]] oz. bibavice. Imajo široko [[noga (mehkužci)|nogo]], pokriti pa so s ploščato ovalno [[lupina|lupino]], ki je sestavljena iz osmih gibljivih ploščic. Znanih je preko 900 danes živečih vrst<ref>{{navedi revijo|author=Stebbins TD, Eernisse DJ|year=2009|title=Chitons (Mollusca: Polyplacophora) known from benthic monitoring programs in the Southern California Bight|journal=The Festivus|volume=41|pages=53–100}}</ref> in preko 400 fosilnih vrst<ref>{{navedi revijo|author=Puchalski S, Eernisse DJ, Johnson CC.|year=2008|title=The effect of sampling bias on the fossil record of chitons (Mollusca, Polyplacophora)|journal=American Malacological Bulletin|volume=25|pages=87–95}}</ref> bokoživčnikov.
 
Termin bokoživčniki izhaja še iz starejše sistematike [[Jovan Hadži|Jovana Hadžija]].<ref>{{navedi knjigo |author=Jurc M. |year=2006 |title=Uporabna zoologija, Uporabna zoologija in zooekologija: Sistematika za študente gozdarstva |publisher=[[Univerza v Ljubljani]], [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniška fakulteta]], Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire |isbn= |cobiss= |pages=3|url=http://cdn.filternet.si/att/MODULENAME123d68.pdf}}</ref> V slovenski literaturi so znani tudi pod imenom '''hitoni'''<ref>(2006). ''Veliki splošni leksikon''. Ljubljana: DZS, str. 1565.</ref> ter '''oklopniki''',<ref>{{navedi knjigo |author=Sket B. s sod (ur.) |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |page=111}}</ref> vendar se zraven navaja znanstveno ime Placophora, ki pa je del alternativne in sedaj manj sprejete klasifikacije.<ref>{{navedi splet |author=Gofas S.|url= http://www.marinespecies.org/aphia.php?p=taxdetails&id=14503|title=Placophora |accessdate=3.2.2015 |date=2014 |publisher=World Register of Marine Species (WoRMS)}}</ref>
== Telesne značilnosti ==
[[Slika:Cryptochiton stelleri underside.jpg|thumb|left|250px|Spodnja stran bokoživčnika; na sredini poteka noga, ob straneh se nahajata plašč in [[škrge]], na levi strani se nahajo usta.]]
Odrasli osebki sodobnih bokoživčnikov merijo v dolžino od 8 mm do 33 cm, odvisno od vrste. Osem gibljivih ploščic bokoživčniku omogočajo, da se ob nevarnosti zvije v kroglo, pri čemer so ploščice seveda na zunanji strani. Ploščicam daje oporo močna in fleksibilna plast ({{jezik-en|girdle}}), ki jo tvori plašč. Pri nekaterih vrstah omenjena plast delno pokriva ploščice (npr. pri črnem hitonu, ''Katharina tunicata'') ali pa jih popolnoma zakriva (npr. pri ''Cryptochiton stelleri'').
Razmnožujejo se [[spolno razmnoževanje|spolno]], [[oploditev]] je [[zunanja oploditev|zunanja]], do katere pride v vodi ali v plaščni votlini samice. Iz oplojenega [[jajčece|jajčeca]] se razvije trohofor, ki je pri mehkužcih najosnovnejši tip [[ličinka|ličinke]]. Ta živi kot [[plankton]] in se hrani s plavajočim organskim drobirjem, ki ga ujame z [[migetalka]]{{opombe|2}}
 
Telo je sploščene ovalne oblike in je v grobem podobno [[polži|polževi]] nogi, čeprav glava in drugi mehki deli, z izjemo oporne plasti, niso vidni. Plaščno votlino predstavljata ozka kanala, ki potekata ob straneh med plaščem in telesom. Voda vstopi skozi odprtini blizu ust in teče po kanalu mimo številnih [[škrge|škrg]] do izhodnih odprtin blizu [[zadnjik]]a (anusa).<ref name=IZ>{{navedi knjigo|author= Barnes RD. |year=1982 |title= Invertebrate Zoology|publisher=Holt-Saunders International|location= Philadelphia, PA|pages= 381–9|isbn=0-03-056747-5}}</ref>
 
Glava je zakrnela in nima oči ter čutilnih lovk. Pod [[strgača|strgačo]] (radulo) se nahaja čutilni organ (subradula) za zaznavanje snovi v okolju, ki ga lahko iztegne iz ustne votline. Pri nekaterih vrstah se na zobcih strgače nahaja [[magnetit]]. Bokoživčniki nimajo pravih [[ganglij]]ev kot ostali mehkužci, vendar je [[živčevje]] zgoščeno v obliki obroča okoli [[požiralnik]]a. Iz tega obroča potekajo proti sprednji strani telesa [[živec|živci]], ki oživčujejo ustno votlino in subradulo, medtem ko proti zadnjemu delu telesa potekata glavna svežnja živcev. Pedalni oz. nožni sveženj oživčuje nogo, medtem ko paliovisceralni sveženj oživčuje plašč in drobovje.<ref name=IZ/>
 
== Razmnoževanje ==
Razmnožujejo se [[spolno razmnoževanje|spolno]], [[oploditev]] je [[zunanja oploditev|zunanja]], do katere pride v vodi ali v plaščni votlini samice. Iz oplojenega [[jajčece|jajčeca]] se razvije trohofor, ki je pri mehkužcih najosnovnejši tip [[ličinka|ličinke]]. Ta živi kot [[plankton]] in se hrani s plavajočim organskim drobirjem, ki ga ujame z [[migetalka]]{{opombe|2}}mi. Iz ličinke se po določenem času razvije mladi osebek, ki sčasoma dozori.
 
== Življenjski prostor in način življenja ==
[[Slika:Acanthopleura granulata with Nerita tessellata.jpg|thumb|right|250px|Bokoživčnika vrste ''Acanthopleura granulata'' med plimo]]
Bokoživčniki so morske živali in bivajo na skalnatih obalah oz. trdi podlagi v območju plimovanja, čeprav so nekatere primerke našli celo na globini okoli 7.000 m. Butanju valov in ostalim nevarnostim uspešno kljubujejo s sploščenim in podolgovatim telesom, s svojo močno nogo pa se lahko pritrdijo na podlago. Pri pritrjevanju gre po navadi za kombinacijo krčenja [[mišica|mišica]] in lepljivih izločkov (tj. [[bioadheziv]]a).
 
Večina bokoživčnikov se hrani z [[alge|algami]] in drugimi organizmi, katere strgajo s kamnov. Znan je plenilski [[rod (biologija)|rod]] ''Placiphorella'', ki plen, tj. majhne [[raki|rake]] in druge [[nevretenčarji|nevretenčarje]], ujame pod [[plašč (mehkužci)|plaščem]].
 
Številne vrste bokoživčnikov izkazujejo sposobnost vračanja na isto mesto ({{jezik-en|homing}}), tj. med hranjenjem zapustijo bivališče, nato pa se kljub nahajanju na neznanem območju zopet uspešno vrnejo na svoje stalno mesto. Natančen mehanizem usmerjanja ni znan, domneva pa se, da izrabljajo [[magnetizem|magnetne]] lastnosti magnetita (ki se nahaja na zobcih strgače) za navigacijo v [[elektromagnetno polje|elektromagnetnem polju]], podobno kot npr. [[ptica selivka|ptice selivke]] in [[golob pismonoša|golobi pismonoše]].<ref>{{navedi revijo|author=Sumner-Rooneyab LH, Murray JA, Cain SD, Sigwart JD.|year=2014|title=Do chitons have a compass? Evidence for magnetic sensitivity in Polyplacophora|journal=Journal of Natural History|volume=45|issue=45-48|pages=3033-45|doi=10.1080/00222933.2014.959574}}</ref><ref>{{navedi revijo|author=Yoshioka E, Fujitani E.|year=2006|title=Activity and homing behavior of two species of Acanthopleura (Mollusca: Polyplacophora) on a subtropical shore in Japan|journal=Venus: Journal of the Malacological Society of Japan|volume=65|issue=1-2|pages=123-39|url=http://agris.fao.org/agris-search/search.do?recordID=JP2007000245}}</ref>
 
== Pomen za človeka ==
Bokoživčnika za človeka niso pomembni v gospodarskem smislu, čeprav naj bi nekateri [[ameriški staroselci]] na zahodni obali [[Severna Amerika|Severne Amerike]] uživali bokoživčnike vrste ''Cryptochiton stelleri''.
 
== Sklici in opombe ==
{{opombe|2}}
 
== Viri ==
1.017

urejanj