'''Bokoživčniki''' ([[znanstveno ime]] '''Polyplacophora''')<ref name="GBIF">{{navedi splet|url= http://www.gbif.org/species/346|title=Polyplacophora Blainville, 1816 |accessdate=3.2.2015 |date=1.7.2013 |publisher=The Global Biodiversity Information Facility: GBIF Backbone Taxonomy}}</ref><ref name="ITIS">{{navedi splet|url= http://www.itis.gov/servlet/SingleRpt/SingleRpt?search_topic=TSN&search_value=78807|title=Polyplacophora Blainville, 1816 |accessdate=3.2.2015 |date= |publisher=[[Integrirani taksonomski informacijski sistem]] (ITIS)}}</ref> so skupina morskih [[mehkužci|mehkužcev]], ki bivajo v pasu [[plimovanje|plimovanja]] oz. bibavice. Imajo široko [[noga (mehkužci)|nogo]], pokriti pa so s ploščato ovalno [[lupina|lupino]], ki je sestavljena iz osmih gibljivih ploščicčic. Znanih je preko 900 danes živečih vrst<ref>{{navedi revijo|author=Stebbins TD, Eernisse DJ|year=2009|title=Chitons (Mollusca: Polyplacophora) known from benthic monitoring programs in the Southern California Bight|journal=The Festivus|volume=41|pages=53–100}}</ref> in preko 400 fosilnih vrst<ref>{{navedi revijo|author=Puchalski S, Eernisse DJ, Johnson CC.|year=2008|title=The effect of sampling bias on the fossil record of chitons (Mollusca, Polyplacophora)|journal=American Malacological Bulletin|volume=25|pages=87–95}}</ref> bokoživčnikov. ▼{{Taksonomka
| name = Bokoživčniki
| fossil_range = [[Devon (geološka doba)|devon]]–recentno<ref name=Serb2008>{{cite journal|author=Serb JM, Eernisse DJ|year=2008|title=Charting Evolution's Trajectory: Using Molluscan Eye Diversity to Understand Parallel and Convergent Evolution|journal=Evolution Education and Outreach|volume=1|issue=4|pages=439–47|doi=10.1007/s12052-008-0084-1}}</ref>
| image = Tonicella-lineata.jpg
| image_caption = Bokoživčnik ''[[Tonicella lineata]]''; sprednji del živali se nahaja na desni strani
| image_width = 250px
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Mollusca]] (mehkužci)
| classis = '''Polyplacophora'''
| classis_authority = [[Henri Marie Ducrotay de Blainville|Blainville]], 1816<ref name="GBIF"/><ref name="ITIS"/>
| subdivision_ranks = [[Podrazred (biologija)|Podrazredi]]
| subdivision =
* † Multiplacophora
* Neoloricata
* † Paleoloricata
| synonyms =
* Amphineura<ref name="ITIS"/>
* Loricata <small>([[Heinrich Christian Friedrich Schumacher|Schumacher]], 1817)</small><ref name="ITIS"/>
* Placophora <small>([[Hermann von Ihering|von Ihering]], 1876)</small>
}}
▲'''Bokoživčniki''' ([[znanstveno ime]] '''Polyplacophora''')<ref name="GBIF">{{navedi splet|url= http://www.gbif.org/species/346|title=Polyplacophora Blainville, 1816 |accessdate=3.2.2015 |date=1.7.2013 |publisher=The Global Biodiversity Information Facility: GBIF Backbone Taxonomy}}</ref><ref name="ITIS">{{navedi splet|url= http://www.itis.gov/servlet/SingleRpt/SingleRpt?search_topic=TSN&search_value=78807|title=Polyplacophora Blainville, 1816 |accessdate=3.2.2015 |date= |publisher=[[Integrirani taksonomski informacijski sistem]] (ITIS)}}</ref> so skupina morskih [[mehkužci|mehkužcev]], ki bivajo v pasu [[plimovanje|plimovanja]] oz. bibavice. Imajo široko [[noga (mehkužci)|nogo]], pokriti pa so s ploščato ovalno [[lupina|lupino]], ki je sestavljena iz osmih gibljivih ploščic. Znanih je preko 900 danes živečih vrst<ref>{{navedi revijo|author=Stebbins TD, Eernisse DJ|year=2009|title=Chitons (Mollusca: Polyplacophora) known from benthic monitoring programs in the Southern California Bight|journal=The Festivus|volume=41|pages=53–100}}</ref> in preko 400 fosilnih vrst<ref>{{navedi revijo|author=Puchalski S, Eernisse DJ, Johnson CC.|year=2008|title=The effect of sampling bias on the fossil record of chitons (Mollusca, Polyplacophora)|journal=American Malacological Bulletin|volume=25|pages=87–95}}</ref> bokoživčnikov.
Termin bokoživčniki izhaja še iz starejše sistematike [[Jovan Hadži|Jovana Hadžija]].<ref>{{navedi knjigo |author=Jurc M. |year=2006 |title=Uporabna zoologija, Uporabna zoologija in zooekologija: Sistematika za študente gozdarstva |publisher=[[Univerza v Ljubljani]], [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniška fakulteta]], Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire |isbn= |cobiss= |pages=3|url=http://cdn.filternet.si/att/MODULENAME123d68.pdf}}</ref> V slovenski literaturi so znani tudi pod imenom '''hitoni'''<ref>(2006). ''Veliki splošni leksikon''. Ljubljana: DZS, str. 1565.</ref> ter '''oklopniki''',<ref>{{navedi knjigo |author=Sket B. s sod (ur.) |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |page=111}}</ref> vendar se zraven navaja znanstveno ime Placophora, ki pa je del alternativne in sedaj manj sprejete klasifikacije.<ref>{{navedi splet |author=Gofas S.|url= http://www.marinespecies.org/aphia.php?p=taxdetails&id=14503|title=Placophora |accessdate=3.2.2015 |date=2014 |publisher=World Register of Marine Species (WoRMS)}}</ref>
== Telesne značilnosti ==
[[Slika:Cryptochiton stelleri underside.jpg|thumb|left|250px|Spodnja stran bokoživčnika; na sredini poteka noga, ob straneh se nahajata plašč in [[škrge]], na levi strani se nahajo usta.]]
Razmnožujejo se [[spolno razmnoževanje|spolno]], [[oploditev]] je [[zunanja oploditev|zunanja]], do katere pride v vodi ali v plaščni votlini samice. Iz oplojenega [[jajčece|jajčeca]] se razvije trohofor, ki je pri mehkužcih najosnovnejši tip [[ličinka|ličinke]]. Ta živi kot [[plankton]] in se hrani s plavajočim organskim drobirjem, ki ga ujame z [[migetalka]] mi. Iz ličinke se po določenem času razvije mladi osebek, ki sčasoma dozori.{{opombe|2}}▼Odrasli osebki sodobnih bokoživčnikov merijo v dolžino od 8 mm do 33 cm, odvisno od vrste. Osem gibljivih ploščic bokoživčniku omogočajo, da se ob nevarnosti zvije v kroglo, pri čemer so ploščice seveda na zunanji strani. Ploščicam daje oporo močna in fleksibilna plast ({{jezik-en|girdle}}), ki jo tvori plašč. Pri nekaterih vrstah omenjena plast delno pokriva ploščice (npr. pri črnem hitonu, ''Katharina tunicata'') ali pa jih popolnoma zakriva (npr. pri ''Cryptochiton stelleri'').
Telo je sploščene ovalne oblike in je v grobem podobno [[polži|polževi]] nogi, čeprav glava in drugi mehki deli, z izjemo oporne plasti, niso vidni. Plaščno votlino predstavljata ozka kanala, ki potekata ob straneh med plaščem in telesom. Voda vstopi skozi odprtini blizu ust in teče po kanalu mimo številnih [[škrge|škrg]] do izhodnih odprtin blizu [[zadnjik]]a (anusa).<ref name=IZ>{{navedi knjigo|author= Barnes RD. |year=1982 |title= Invertebrate Zoology|publisher=Holt-Saunders International|location= Philadelphia, PA|pages= 381–9|isbn=0-03-056747-5}}</ref>
Glava je zakrnela in nima oči ter čutilnih lovk. Pod [[strgača|strgačo]] (radulo) se nahaja čutilni organ (subradula) za zaznavanje snovi v okolju, ki ga lahko iztegne iz ustne votline. Pri nekaterih vrstah se na zobcih strgače nahaja [[magnetit]]. Bokoživčniki nimajo pravih [[ganglij]]ev kot ostali mehkužci, vendar je [[živčevje]] zgoščeno v obliki obroča okoli [[požiralnik]]a. Iz tega obroča potekajo proti sprednji strani telesa [[živec|živci]], ki oživčujejo ustno votlino in subradulo, medtem ko proti zadnjemu delu telesa potekata glavna svežnja živcev. Pedalni oz. nožni sveženj oživčuje nogo, medtem ko paliovisceralni sveženj oživčuje plašč in drobovje.<ref name=IZ/>
== Razmnoževanje ==
▲Razmnožujejo se [[spolno razmnoževanje|spolno]], [[oploditev]] je [[zunanja oploditev|zunanja]], do katere pride v vodi ali v plaščni votlini samice. Iz oplojenega [[jajčece|jajčeca]] se razvije trohofor, ki je pri mehkužcih najosnovnejši tip [[ličinka|ličinke]]. Ta živi kot [[plankton]] in se hrani s plavajočim organskim drobirjem, ki ga ujame z [[migetalka]]mi. Iz ličinke se po določenem času razvije mladi osebek, ki sčasoma dozori.
== Življenjski prostor in način življenja ==
[[Slika:Acanthopleura granulata with Nerita tessellata.jpg|thumb|right|250px|Bokoživčnika vrste ''Acanthopleura granulata'' med plimo]]
Bokoživčniki so morske živali in bivajo na skalnatih obalah oz. trdi podlagi v območju plimovanja, čeprav so nekatere primerke našli celo na globini okoli 7.000 m. Butanju valov in ostalim nevarnostim uspešno kljubujejo s sploščenim in podolgovatim telesom, s svojo močno nogo pa se lahko pritrdijo na podlago. Pri pritrjevanju gre po navadi za kombinacijo krčenja [[mišica|mišica]] in lepljivih izločkov (tj. [[bioadheziv]]a).
Večina bokoživčnikov se hrani z [[alge|algami]] in drugimi organizmi, katere strgajo s kamnov. Znan je plenilski [[rod (biologija)|rod]] ''Placiphorella'', ki plen, tj. majhne [[raki|rake]] in druge [[nevretenčarji|nevretenčarje]], ujame pod [[plašč (mehkužci)|plaščem]].
Številne vrste bokoživčnikov izkazujejo sposobnost vračanja na isto mesto ({{jezik-en|homing}}), tj. med hranjenjem zapustijo bivališče, nato pa se kljub nahajanju na neznanem območju zopet uspešno vrnejo na svoje stalno mesto. Natančen mehanizem usmerjanja ni znan, domneva pa se, da izrabljajo [[magnetizem|magnetne]] lastnosti magnetita (ki se nahaja na zobcih strgače) za navigacijo v [[elektromagnetno polje|elektromagnetnem polju]], podobno kot npr. [[ptica selivka|ptice selivke]] in [[golob pismonoša|golobi pismonoše]].<ref>{{navedi revijo|author=Sumner-Rooneyab LH, Murray JA, Cain SD, Sigwart JD.|year=2014|title=Do chitons have a compass? Evidence for magnetic sensitivity in Polyplacophora|journal=Journal of Natural History|volume=45|issue=45-48|pages=3033-45|doi=10.1080/00222933.2014.959574}}</ref><ref>{{navedi revijo|author=Yoshioka E, Fujitani E.|year=2006|title=Activity and homing behavior of two species of Acanthopleura (Mollusca: Polyplacophora) on a subtropical shore in Japan|journal=Venus: Journal of the Malacological Society of Japan|volume=65|issue=1-2|pages=123-39|url=http://agris.fao.org/agris-search/search.do?recordID=JP2007000245}}</ref>
== Pomen za človeka ==
Bokoživčnika za človeka niso pomembni v gospodarskem smislu, čeprav naj bi nekateri [[ameriški staroselci]] na zahodni obali [[Severna Amerika|Severne Amerike]] uživali bokoživčnike vrste ''Cryptochiton stelleri''.
== Sklici in opombe ==
{{opombe|2}}
== Viri ==
| 