Knežji dvorec, Ljubljana: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/dp/wiki |
np |
||
Vrstica 1:
[[slika:Knežji dvorec.jpg|thumb|right|250px|[[Folbert van Alten-Allen|Folpert van Ouden Allen]], skica Knežjega dvorca na prospektu Ljubljane okoli 1665]]
'''Knežji dvorec''' (Fürstenhof) je uveljavljeno ime za palačo knezov [[Auerspergi|Auerspergov]], ki je stala na mestu današnje [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodne in univerzitetne knjižnice]] v [[Ljubljana|Ljubljan]]i.
[[slika:1895 Ljubljana earthquake by Helfer - Gosposka ulica (4).jpg|sličica|250px|Knežji dvorec (levo) po [[Ljubljanski potres 1895|potresu leta 1895, fotografija Wilhelma Welferja]]]]
Vrstica 7:
Kako je izgledala palača, je razvidno na risbi iz leta 1665, ki jo hranijo v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] grafični zbirki v Zagrebu.
[[Slika:Ljubljana po potresu 06.jpg|sličica|sličica|250px|Dvorišče dvorca po potresu]]
Dvonadstropna stavba je imela obliko črke U, s čelom obrnjena na Gosposko ulico, bivalni trakt pa je bil naslonjen na mestno obzidje. Na pročelju je bil stolpičast izzidek za dve nadstropji višji od stranskih kril. Stavba je bila baročno oblikovana, pod napuščem nazobčano okrašena. Na dvoriščno stran so bile arkade razen vrhnje nadstropje, kjer so bile balustradne ograje, ki so varovale pohodni balkon. Arkade so bile vse enake, podprte s kvadratnimi stebri v pritličju in okroglimi v etažah. Na dvorišču je stal razkošen paviljon, ki je služil kot okras.▼
▲Dvonadstropna stavba je imela obliko črke U, s čelom obrnjena na Gosposko ulico, bivalni trakt pa je bil naslonjen na mestno [[obzidje]]. Na pročelju je bil stolpičast izzidek za dve nadstropji višji od stranskih kril. Stavba je bila baročno oblikovana, pod napuščem nazobčano okrašena. Na dvoriščno stran so bile arkade razen vrhnje nadstropje, kjer so bile balustradne ograje, ki so varovale pohodni balkon. Arkade so bile vse enake, podprte s kvadratnimi stebri v pritličju in okroglimi v etažah. Na dvorišču je stal razkošen paviljon, ki je služil kot okras.
Posebej lepa je bila svečana dvorana. Znana je po ohranjenih fotografijah. Stene so bile poslikane s stebrišči, girlandami in antičnimi figurami v sivi tehniki grisaille. Nad narisanimi stebri, povezanimi z gredo je bila balustradna ograja, nad njo pa obok z mitološkimi prizori. Poslikavo so nekoč pripisovali slikarju Almanachu.▼
▲Posebej lepa je bila svečana dvorana. Znana je po ohranjenih fotografijah. Stene so bile poslikane s stebrišči, girlandami in antičnimi figurami v sivi tehniki
Dvorec je imel tudi renesančno-baročni park. Razprostiral se je na območju kasnejšega uršulinskega vrta ali današnjega [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnega trga]]. Na Kranjskem je veljal za najrazkošnejšega, v njem je bilo polno okrasne arhitekture, o čemer je pisal tudi Valvasor. Vrt je v naslednjih stoletjih izginil v pozidavah, le kamnita korita, ostanki vodnjaka, so razmeščena po Ljubljani.
Ob podiranju Knežjega dvorca leta 1937 so našli srebrno, z 22 karatnim zlatom pozlačeno ploščico z napisom (v prevodu Rudolfa Moleta): »Jaz, Wolf Engelbrecht, Svete Rimske države grof Turjaški in najvišji dedni deželni maršal in najvišji deželni komornik, kakor tudi
Rušenje dvorca je pomenila izgubo najpomembnejše profane [[baročna arhitektura|baročne]] stavbe v Ljubljani.
== Glej tudi ==
Vrstica 24 ⟶ 25:
== Viri ==
* {{citat|last1= Stopar|first1= Ivan|authorlink1= Ivan Stopar|title= Grajske stavbe v Osrednji Sloveniji 1/4, Ljubljana Grad in dvorci|publisher= Viharnik|date= 1999|isbn= 961-6057-22-7|ref= harv}}
| |||