Knežji dvorec, Ljubljana: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m added Category:Zgradbe in objekti, porušeni leta 1937 using HotCat |
m m/dp/wiki |
||
Vrstica 1:
[[
'''Knežji dvorec''' (Fürstenhof) je uveljavljeno ime za palačo knezov Auerspergov, ki je stala na mestu današnje [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodne in univerzitetne knjižnice]] v [[Ljubljana|Ljubljan]]i.
[[
Sredi 17. stoletja so stavbo zgradili na območju tedanjega Novega trga po naročilu Volka Engelbrechta Turjaškega. Veljala je za najimenitnejšo mestno palačo, a so jo podrli po [[
Kako je izgledala palača, je razvidno na risbi iz leta 1665, ki jo hranijo v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] grafični zbirki v Zagrebu.
[[Slika:Ljubljana po potresu 06.jpg|sličica|sličica|250px|Dvorišče dvorca po potresu]]
Dvonadstropna stavba je imela obliko črke U, s čelom obrnjena na Gosposko ulico, bivalni trakt pa je bil naslonjen na mestno obzidje. Na pročelju je bil stolpičast izzidek za dve nadstropji višji od stranskih kril. Stavba je bila baročno oblikovana, pod napuščem nazobčano okrašena. Na dvoriščno stran so bile arkade razen vrhnje nadstropje, kjer so bile balustradne ograje, ki so varovale pohodni balkon. Arkade so bile vse enake, podprte s kvadratnimi stebri v pritličju in okroglimi v etažah. Na dvorišču je stal razkošen paviljon, ki je služil kot okras.
Posebej lepa je bila svečana dvorana.
Dvorec je imel tudi renesančno-baročni park. Razprostiral se je na območju kasnejšega uršulinskega vrta ali današnjega [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnega trga]]. Na Kranjskem je veljal za najrazkošnejšega, v njem je bilo polno okrasne arhitekture, o čemer je pisal tudi Valvasor. Vrt je v naslednjih stoletjih izginil v pozidavah, le kamnita korita, ostanki vodnjaka, so razmeščena po Ljubljani.
Ob podiranju Knežjega dvorca leta 1937 so našli srebrno, z 22 karatnim zlatom pozlačeno ploščico z napisom (v prevodu Rudolfa Moleta):
Rušenje dvorca je pomenila izgubo najpomembnejše profane baročne stavbe v Ljubljani.
== Viri ==▼
* Ivan Stopar, Grajske stavbe v Osrednji Sloveniji 1/4, Ljubljana Grad in dvorci, Viharnik 1999, ISBN 961-6057-22-7▼
== Glej tudi ==
* [[
* [[Narodna in univerzitetna knjižnica]]
* [[
▲== Viri ==
▲* {{citat|last1= Stopar|first1= Ivan|authorlink1= Ivan Stopar
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Ducal Court (Ljubljana)}}
* Molé, Rudolf, [https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:s4UExIfUKAkJ:www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OG1HNYO2/545d186a-1b40-4264-b16e-b8dee392bed4/PDF+&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEESitxSnzWySjvrZq9bFB2tC9R-SOwzL-MTTvKpbpB8Oq8iW0H8jqI2xTzPLiPtWedsK6QExTUEF2wDwtAUgk2uLjkuoQtBaxs4AM4lZMvrTsCnWxD9otHl6KOph9NJdIzMwKEBYi&sig=AHIEtbSWGdzYJGsRitIBcGesEjszUGMIDg Zgodovina knežjega dvorca
[[Kategorija:Dvorci v Ljubljani]]
|