Melanezija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
dodano iz en wiki |
||
Vrstica 8:
Ime Melanezija (v francoščini ‘’Mélanésie’’) je prvič uporabil [[Jules Dumont d'Urville]] leta 1832 za označevanje etnične in geografske skupine otokov, katerih prebivalci so se mu zdeli ločeni od tistih v [[Mikronezija|Mikroneziji]] in [[Polinezija|Polineziji]].
== Etimologija ==
Ime ''Melanesia'' iz grščine μέλας za 'črna' in νῆσος za 'otok', etimološko pomeni 'otoki črnih [ljudi]' glede na temno kožo prebivalcev.
Koncept Evropejcev ''Melanesie'' kot posebne regije se je postopoma razvijal, ko so njihove odprave kartirale in raziskovale Tihi ocean. Zgodnji evropski raziskovalci so opazili fizične razlike med skupinami pacifiških otočanov. Leta 1756 je [[Charles de Brosses]] teoretiziral, da je v Tihem oceanu obstajala »stara črna rasa«, ki so jo ljudje, ki se danes imenujejo [[Polinezijci]], osvojili ali premagali, za katere je veljalo, da imajo svetlejšo kožo.<ref name="Tcherkezoff 2003 Long Voyage">{{cite journal|last=Tcherkezoff|first=Serge|title=A Long and Unfortunate Voyage Toward the Invention of the Melanesia-Polynesia Distinction 1595–1832|journal=Journal of Pacific History|year=2003|volume=38|issue=2|pages=175–196|doi=10.1080/0022334032000120521|s2cid=219625326}}</ref> V prvi polovici 19. stoletja sta Jean Baptiste Bory de Saint-Vincent in Jules Dumont d'Urville Melanezijce opredelila kot posebno rasno skupino.<ref name="Pacific Maps @ Pacific Encounters">{{cite web|title=MAPS AND NOTES to illustrate the history of the European 'invention' of the Melanesia / Polynesia distinction|url=http://www.pacific-encounters.fr/cartographie_01_eng.php|access-date=7 March 2013}}</ref><ref name="Durville Islands">{{cite journal|last=Durmont D'Urville|first=Jules-Sebastian-Cesar|title=On The Islands of The Great Ocean|journal=Journal of Pacific History |year=2003 |volume=38 |issue=2 |pages=163–174 |doi=10.1080/0022334032000120512|s2cid=162374626}}</ref>
Sčasoma pa so Evropejci vse bolj gledali na Melanezijo kot na posebno kulturno in ne kot rasno območje. Znanstveniki in drugi komentatorji se niso strinjali glede meja, ki so bile negotove. V 19. stoletju je Robert Codrington, britanski misijonar, na podlagi svojega dolgoletnega prebivanja v regiji ustvaril vrsto monografij o ''Melanezijcih''. V delih ''Melanezijski jeziki'' (1885) in ''Melanezijci: študije o njihovi antropologiji in ljudskem izročilu'' (1891) je Codrington Melanezijo opredelil kot Vanuatu, Salomonove otoke, Novo Kaledonijo in Fidži. Otokov Nove Gvineje ni vključil, ker so bili samo nekateri njeni prebivalci Melanezijci. Tako kot Bory de Saint-Vincent je tudi Avstralijo izključil iz Melanezije.<ref name="Codrington Melanesians Encyc">{{cite encyclopedia|last=Codrington|first=Robert|title=Melanesians|encyclopedia=Encyclopedia of Religion and Ethics|year=1915|publisher=T & T Clark|location=Edinburgh|pages=528–535}}</ref> Prav v teh delih je Codrington Zahodu predstavil kulturni koncept ''mana''.
[[File:Flute de pan MHNT ETH AC NH 31 Savès.jpg|thumb|left|Panova piščal iz Solomonovih otokov, 19. stoletje]]
Negotovost glede razmejitve in opredelitve regije se nadaljuje. Znanstveni konsenz zdaj v Melanezijo vključuje Novo Gvinejo. Ann Chowning je v svojem učbeniku o Melaneziji iz leta 1977 zapisala, da ne obstaja
<blockquote> niti med antropologi ni splošno soglasje o geografskih mejah Melanezije. Številni uporabljajo izraz le za manjše otoke, razen Nove Gvineje; Fidži je bil pogosto obravnavan kot nenavadno obmejno območje ali celo v celoti dodeljen Polineziji; prebivalci otokov Torresovega preliva pa so pogosto preprosto uvrščeni med avstralske staroselce.<ref>{{cite book|last=Chowning|first=Ann|title=An Introduction to the Peoples and Cultures of Melanesia|year=1977|publisher=Cummings Publishing Company|location=Menlo Park}}</ref></blockquote>
Leta 1998 je Paul Sillitoe o Melaneziji zapisal: »na geografskih, kulturnih, bioloških ali drugih podlagah ni enostavno natančno določiti, kje se Melanezija konča, sosednje regije pa začnejo.« <ref name="Sillitoe Intro to Melanesia">{{cite book|last=Sillitoe|first=Paul|title=An Introduction to the Anthropology of Melanesia|year=1998|publisher=Cambridge University Press|location=New York}}</ref> Na koncu zaključi da je regija
<blockquote> zgodovinska kategorija, ki se je razvila v 19. stoletju zaradi odkritij na Tihem oceanu in je bila upravičena z uporabo in nadaljnjimi raziskavami v regiji. Zajema populacije, ki imajo določeno jezikovno, biološko in kulturno afiniteto - določeno slabo določeno istovetnost, ki se na robu obarva v razliko.</blockquote>
Tako Sillitoe kot Chowning v definicijo Melanezije vključujeta otok Nova Gvineja, oba pa izključujeta Avstralijo.
Večina prebivalcev Melanezije je ustanovila neodvisne države, so upravno pod Francijo ali imajo aktivna neodvisna gibanja (v primeru Zahodne Papue). Številni so v zadnjem času izraz 'Melanezija' sprejeli kot vir identitete in opolnomočenja. Stephanie Lawson piše, da je izraz »prešel od izraza blatenja v izraz afirmacije, ki je pozitivna podlaga za sodobno podregionalno identiteto in formalno organizacijo«.<ref name="Lawson 2013">{{cite journal|last=Lawson|first=Stephanie|title='Melanesia': The History and Politics of an Idea|journal=Journal of Pacific History|year=2013|volume=48|issue=1|pages=1–22|doi=10.1080/00223344.2012.760839}}</ref> Avtor Bernard Narokobi je na primer pisal o ''Melanezijski poti'' kot posebni obliki kulture, ki bi lahko opolnomočila prebivalce te regije. Koncept se uporablja tudi v geopolitiki. Na primer, preferencialni trgovinski sporazum skupine Melanesian Spearhead je regionalna trgovinska pogodba med Vanuatujem, Salomonovimi otoki, Papuo Novo Gvinejo in Fidžijem.
== Otoki ==
Vrstica 32 ⟶ 53:
Norfolk in Fidži kulturno ter [[etnologija|etnološko]] veljata za del Polinezije in sta del Melanezije samo geografsko.
==
{{sklici|2}}
==Zunanje povezave==
{{Commons category|Melanesia}}
* [https://unstats.un.org/unsd/methodology/m49/ UNSD Methodology – Standard country or area codes for statistical use (M49)]
*[https://web.archive.org/web/20030811071633/http://hpgl.stanford.edu/publications/PNAS_2000_v97_p8225.pdf Polynesian origins: Insights from the Y chromosome]
*[https://web.archive.org/web/20040120042112/http://hpgl.stanford.edu/publications/AJHG_2001_v68_p173-190.pdf Independent Histories of Human Y Chromosomes from Melanesia and Australia]
* [http://birdsofmelanesia.net/ Bird checklists for Melanesian islands]
* [http://anglicanhistory.org/oceania Anglican historical texts related to Melanesia]
* [https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-12059564 Ancient humans, dubbed 'Denisovans', interbred with us] BBC News online (2010-12-22) report (with video) on study that shows that Denisovans interbred with the ancestors of the present-day people of the Melanesian region north and north-east of Australia. Melanesian DNA comprises between 4% and 6% Denisovan DNA.
* [https://science.sciencemag.org/content/366/6463/eaax2083 Long strand of DNA from Neanderthals found in people from Melanesia] Science_(journal) (2018-10-18) RESEARCH ARTICLE Adaptive archaic introgression of copy number variants and the discovery of previously unknown human genes.
{{regije sveta}}
[[Kategorija:Melanezija|*]]
| |||