Rudolf Gustav Puff: Razlika med redakcijama

Samostojne objave je posvetil [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]] (''Erinnerungen an Sauerbrunn nächst Rohitsch und seine Umgebungen mit lithograph. Abbildungen'', 1840), [[Laško|Laškemu]] in [[Rimske Toplice|Rimskim Toplicam]] (''Das Römer-Bad Töplitz nächst Tüffer mit seinen Umgebungen'', 1847), ki so z [[Dobrna|Dobrno]] prikazani tudi v vodniku po štajerskih [[zdravilišče|zdraviliščih]] (''Wegweiser in sämmtliche Gesundbrunnen und Bäder der Steiermark'', 1854). Poleg teh vodnikov je Puff leta 1843 izdal v Gradcu prvi vodnik za potovanja po vsem Slovenskem Štajerskem ''Der Fussreisende durch Steiermark'', ki vsebuje statističnogeografske preglede [[okraj]]ev, [[občina|občin]] in krajev, [[proizvodnja|proizvodnjo]], [[promet]], [[zgodovinski spomenik|zgodovinske spomenike]] in [[naravna znamenitost|naravne znamenitosti]], značaj in način življenja [[prebivalstvo|prebivalstva]] ter prvi seznam slovenskih [[krajevno ime|krajevnih imen]], ki so bila različna od nemških. Leta 1844 v Grazer Zeitung objavi povestdelo; Die treue Wendin - (Zvesta Slovenka ),ki velja prav po njegovi zaslugi za najstarejšo [[1418]] ohranjeno povest iz Slovenskih goric.

Narodopisno, potopisno in topografsko je v knjigi ''Marburger Freundes-Gruss (Sagen, Dichtungen, Wanderungen und Lebensschilderungen'' (1849) zajel širšo mariborsko okolico. Slovenještajerske pravljice in pripovedke je delno zbral v dveh knjigah: v ''Frühlingsknospen von der Sann'' (1850) ter v 6.–12. zvezku ''Steirische Volkssagen oder Heiteres und Ernstes von der Mur und Drau'' (1840/41). Za Slovence najpomembnejše delo, v katerem je poskusil predstaviti tudi slike štajerskih Slovencev, [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]] in [[Pohorje|Pohorja]], so zborniki ''Marburger Taschenbuch für Geschichte, Landes- und Sagenkunde der Steiermark und der an dieselben grenzenden Länder'' (I. 1853; II. 1854; III. 1859). Vsebina teh zbornikov kaže z [[avtohtonost]]jo Slovencev, nejasnim pojmovanjem slovenske in slovanske narodnosti, [[mitologija|mitologije]] in običajev Slovencev ter ostalih [[Slovani|Slovanov]] in s številnimi [[jezikoslovje|jezikoslovnimi]] navedki ter [[primera]]mi prevladujoče vplive in odvisnost od Davrina Trstenjaka.