Roman Vodeb živi v izvenzakonski skupnosti s Tino Trugar in imata dva sinova: Tim (letnik 1990) in Nik (letnik 1994).
== Doprinos k psihoanalizi<ref name=":1" /> ==
Vodebov doprinos k [[Sigmund Freud|Freudovi]] konceptualizaciji duševnosti (psihoanalizi) je v tem, da poudarja različnost obeh spolov – moških in žensk – ter vlogo [[Nezavedno|nezavednega]], ki mu poveljuje otroštvo in seveda seksualnost. Posledično je radikalni kritik vsakršnega [[Feminizem|feminizma]] (še posebej [[Simone de Beauvoir]]) in [[Teorija spolov|teorije spolov]]. V svoji kritiki feminizma in enačenja spolov se opira na [[Sigmund Freud|Sigmunda Freuda]] in njegovo tezo: »''Anatomija (genitalij) je usoda!''« Ob tem freudovsko dodaja, da so moške genitalije (penis) konstitutivno »dajajoče«, ženske (vagina) pa konstitutivno »sprejemajoče« na simbolni ravni v družbenih in partnerskih odnosih.
V svoji konceptualizaciji se mestoma navezuje na [[Jacques Lacan|Jacquesa Lacana]], mestoma pa se od njega oddaljuje. Primer je njegovo razmišljanje o človeku kot simbolnem bitju zaradi njegovih misli in ne govora. Šport (tako kot umetnost ali vsakdanje rituale, spodrsljaje, zmote) klasično freudovsko prebere kot simptom, ki ima svojo simbolno formo/strukturo. Njegova znamenita teza je, da gol pri nogometu ni le gol (ali koš pri košarki), pač pa simbol ženskih genitalij (vagine). Njegov [[panseksualizem]] – še posebej športni – je v osnovi vezan na Ojdipov in/oz. kastracijski kompleks (športni nasprotniki so simbolni zastopniki osovraženega ojdipskega očeta, ki ga je treba kastrirati – v isti luči pa športniki sami sebe nezavedno vidijo kot kastratibilne, torej premagljive …). Njegov epistemološki prelom v razumevanju športa in [[Športologija|športologije]] (kineziologije) je ravno v tem, da ima šport – tako kot sanje – svojo latentno strukturo. Da bi resnično razumeli šport, ga moramo najprej »prevesti«, dešifrirati – tako kot sanje.
Vodeb je svojo freudovskost oz. (teoretsko) psihoanalitičnost apliciral na razumevanje športa, kar ni naletelo na odobravanje matične športne stroke. Njegov doktorat ''Šport skozi psihoanalizo'' so mu na [[ISH]] zaradi neodobravanja onemogočili.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Protest proti gostovanju Romana Vodeba na knjižnem sejmu v Cankarjevem domu|url=https://www.mladina.si/194220/protest-proti-gostovanju-romana-vodeba-na-knjiznem-sejmu-v-cankarjevem-domu/|website=Mladina.si|accessdate=2020-11-03|date=17. november 2019|publisher=|last=Košir|first=Izak}}</ref> Leta 2001 je kljub temu izdal kultno knjigo z enakim naslovom: ''[[Šport skozi psihoanalizo]]''. Po letu 2005 in po izdaji svoje zadnje športološke knjige ''Intepretacija športa'' se posveča psihoanalizi vsakdanjega življenja, dnevne rutine, umetnosti in tudi politike.
V sociološkem kontekstu je blizu ameriškega funkcionalista [[Talcott Parsons|Talcotta Parsonsa]], hkrati pa je radikalni kritik kanadskega sociologa [[Erving Goffman|Ervinga Goffmana]] ter eksistencialistične filozofinje [[Simon de Beauvori]] in njenega feminizma. Poleg Freuda se naslanja še na [[Melanie Klein]] ter njena učenca [[Donald Winnicott|Donalda Winnicotta]] in [[John Bowlby|Johna Bowlbyja]]. Slednje je teoretsko združeno v njegovi najnovejši knjigi ''[[Prvi spol]]'' (2019).
