Redakcija: 12:21, 29. december 2020 uredi 31.15.200.218 (pogovor) →‎Delo: KAKEC Oznaki: vrnjeno vizualno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:22, 29. december 2020 uredi razveljavi MZaplotnik (pogovor \| prispevki) Preverjevalci uporabnikov, Administratorji 20.499 urejanj m vrnitev sprememb uporabnika 31.15.200.218 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo Oznaka: vrnitev Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{drugipomeni3\|Milčinski}} {{Infopolje Oseba}} '''Fran Milčinski''' ([[psevdonim]] '''Fridolin Žolna'''), slovenski [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[dramatik]], * [[3. december]] [[1867]], [[Lož]], † [[24. oktober]], [[1932]], [[Ljubljana]]. == Življenje == ~~{{Infopolje Oseba}}~~Milčinski se je rodil leta 1867 v Ložu na Notranjskem. Pri štirih letih se je z družino preselil v Ljubljano, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Po gimnaziji se je leta 1885 vpisal na dunajsko pravno fakulteto. Leta 1890 je postal [[sodnik]]. Služboval je v Ljubljani in nadomeščal sodnika v [[Škofja Loka\|Škofji Loki]], [[Radovljica\|Radovljici]], [[Litija\|Litiji]] in na [[Brdo\|Brdu]]. Leta 1895 je bil za dve leti premeščen v [[Idrija\|Idrijo]], nato pa se je vrnil v Ljubljano. Leta 1900 je postal upravitelj [[Deželno gledališče v Ljubljani\|Deželnega gledališča v Ljubljani]], leta 1902 pa mladinski sodnik in socialni delavec na področju mladinskega prestopništva. Leta 1910 se je poročil z [[Marija Krejči\|Marijo Krejči]]. Rodili so se mu štirje otroci: [[Breda Milčinski Slodnjak]] (1911—2001), [[Janez Milčinski]] (1913–1993), [[Frane Milčinski - Ježek]] (1914–1988) in [[Lev Milčinski]] (1916–2001). Leta 1918 je postal svetnik [[Višje deželno sodišče v Ljubljani\|Višjega deželnega sodišča v Ljubljani]]. Dve leti kasneje pa je bil imenovan za svetnika na [[Stol sedmorice]] v [[Zagreb]]u. Po upokojitvi, leta 1925, se je ukvarjal z odvetništvom. Na ljubljanskem radiu se je leta 1928 pojavljal kot pripovedovalec v etru. Umrl je leta 1932 v Ljubljani. == Delo == [[Slika:Fran Milčinski (2).jpg\|thumb\|right\|250px\|~~Japanska~~Fran ~~Buba mlajša~~Milčinski]] Milčinski je bil [[humorist]], [[satirik]], [[mladinski pisatelj]] in [[dramatik]]. Pisati je začel kot študent. Objavljal je v ''[[Rogač (časopis)\|Rogaču]]'', ki je izhajal v Ljubljani, ''[[Slovenski narod (časnik)\|Slovenskem narodu]]'' in ''[[Slovenec (časnik)\|Slovencu]]''. 14. decembra 1900 je v ''Slovenskem narodu'' objavil podlistek Zoper samobeležnik. Istega leta je začel pisati tudi prve humoristične [[Črtica (književnost)\|črtice]], ki jih je objavil v zbirkah ''[[Igračke]]'' (1909) in ''[[Muhoborci]]'' (1912). V njih je smešil slovensko malomeščanstvo in malomeščansko okolje, posmehoval se je uradništvu, političnim in kulturnim razmeram v katerih je sam rasel. Leta 1917 sta izšli knjigi ''[[Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice\|Tolovaj Mataj]]'' in ''[[Ptički brez gnezda]]'', kjer opisuje napake družinske vzgoje in opozarja na zanemarjanje otrok. V vzgojni [[povest\|povesti]] ''[[Gospodična Mici]]'' (1930) se je lotil podobne socialne problematike. Med vojnama je humoristično-satirične pripovedi objavljal pod psevdonimom Fridolin Žolna. V satiričnih črticah je opisoval aktualno dogajanje. Njegova najbolj znana zbirka [[humoreska\|humoresk]] je o ''[[Butalci\|Butalcih]] '' (1949); zgodbe pa so izhajale posthumno: v mesečniku [[Žika]], v mladinskem listu [[Naš rod]] in v knjigi pravljic ''[[Tolovaj Mataj]]''. Več njegovih del je izhajalo posthumno (''[[Zgodbe skavta Petra]]'', ''[[Humoreske in Groteske]]'').

Fran Milčinski: Razlika med redakcijama