Kmalu zatem, ko so se Kelti v drugi polovici tretjega stoletja pr. n. št. naselili na območju osrednje Koroške, je tu okoli leta [[200 pr. n. št.]]. nastala močna, centralizirana državna tvorba, ki je bila relativno stabilna konfederacija vsaj dvanajstih keltskih plemen. Med njimi so bili Tavriski, pa tudi manjša plemena, kot so Ambidravi ('tisti, ki živijo ob Dravi') na Koroškem, Ambisonti ter Ambilici. Ta plemenska imena so keltska; vsebujejo namreč prepono 'ambi', ki pomeni 'pri', 'okoli'. Vsa plemena so vodili najmočnejši Noriki. Moč države je temeljila na dragocenem železu (tega so v glavnem pridobivali na severu [[Koroška|Koroške]], v vzhodni [[Štajerska|Štajerski]] in na [[Gradiščanska|Gradiščanskem]]; zaradi njegove pomembnosti so v zgodnjem [[1. stoletje pr. n. št.|1. stoletju pr. n. št.]] Rimljani celo ustanovili trgovsko postojanko v Štalenski gori na Koroškem. Kasneje jo je zamenjalo rimsko mesto Virunum) ter na vojaški premoči keltskega ljudstva Noriki. Od tega časa naprej je poglavar Norikov vladal osrednji Koroški. Podrobnosti o tej državi, ki se je kmalu začela smatrati za kraljestvo, ostajajo neznane; zgodovinski zapisi namreč obstajajo šele od [[2. stoletje pr. n. št.|drugega stoletja pred našim štetjem]], ko so se začeli stiki z Rimljani. Izraz 'kraljestvo' (latinsko: regnum) je lahko nekoliko zavajajoč. Na čelu države je namreč v določenem obdobju res bil en sam kralj, a je včasih državo vodila tudi skupina poglavarjev. Ti so najverjetneje bili kralji vsak svojih ljudstev. Rimljani, s katerimi je Noriško kraljestvo imelo močne gospodarske stike, so si leta [[15 pr. n. št.]] državo na miren način pridružili.
