Mrliška ohladitev: Razlika med redakcijama

 

==== Ohlajanje trupla ====

[[Človeško telo|Človeško truplo]] ne sledi povsem klasičnim zakonitostim ohlajanja. Ko nastopi smrt, se zaradi zaustavitve [[Krvni obtok|krvnega obtoka]] močno zmanjša prenos [[Toplota|toplote]] iz telesne sredice v višje plasti trupla. V tej fazi se začne površina telesa ohlajati v skladu s prej opisanim Newtonovim zakonom ohlajanja. Ker je sorazmernostni koeficient (k) za ohlajanje površine trupla odvisen od številnih dejavnikov, kot so položaj trupla, debelina oblačil in podobno, ga je težko določiti. Za opredelitev posmrtnega intervala zato raje merimo temperaturo telesnega jedra. Slednje se začne ohlajati šele tri ure po nastopu smrti, saj v njem še nekaj časa potekajo [[Metabolizem|metabolni procesi]], ob katerih se sprošča toplota. Ohlajanje jedra preprečuje tudi razmeroma debel telesni plašč, ki deluje kot izolator. Temperatura telesne sredice je prve tri ure enaka tisti pred nastopom smrti in začne padati takrat, ko se vzpostavi ustrezni temperaturni [[gradient]] med jedrom in okolico. V tej fazi lahko spreminjanje temperature trupla ponazorimo z grafom premaknjene eksponentne funkcije. Pri standardnih pogojih se jedro golega trupla ohladi v 16-23 urah.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Knight's Forensic pathology|last=Saukko|first=Pekka|publisher=Distributed in the United States of America by Oxford University Press|year=2015|isbn=0-340-76044-3|location=New York|page=79-86|cobiss=2859796}}</ref>