Rudolf Maister: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 23:
30. oktobra 1918 je mariborski nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del [[nemška Avstrija|Nemške Avstrije]]. 1. novembra 1918 je major Rudolf Maister v [[vojašnica|vojašnici]] [[26. domobranski pehotni polk (Avstro-Ogrska)|26. strelskega polka]] v [[Melje|Melju]] pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom [[Anton Holik|Antonom Holikom]] in zbranimi častniki odločno izjavil: »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] in prevzemam v imenu svoje [[vlada|vlade]] [[vojaško poveljstvo]] nad mestom in vso [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]].« Po sestanku je zbranim slovenskim vojakom in častnikom razložil, da je prevzel vrhovno poveljstvo v mestu, in jih prosil, naj ostanejo z njim, ker jih nova država potrebuje. Še tisti dan so bile vse vojašnice in drugi pomembni objekti ter mesto Maribor pod Maistrovo [[vojaška oblast|vojaško oblastjo]].
Upravo na slovenskem Štajerskem je prevzel Narodni svet, majorju Rudolfu Maistru pa je podelil naziv [[general]]. Presenečeni Nemci so si kmalu opomogli in so od Narodnega sveta ter generala Maistra izsilili ustanovitev varnostne straže. 3. novembra 1918 je nastala ''[[zelena garda]]'' ali t. i. ''Schutzwehr.'' General Maister se je odločil za vojaški ukrep. 9. novembra 1918 je razglasil [[mobilizacija|mobilizacijo]]. Temu so nasprotovali Nemci, pa tudi [[Prva slovenska Narodna vlada|narodna vlada v Ljubljani]]. Slovenski fantje so se odzvali klicu generala Maistra, zelo veliko jih je prišlo iz [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. V nekaj tednih je Maister zbral vojsko približno 4000 mož.
20. novembra 1918 so ustanovili [[mariborski pešpolk]]. Z njim je nastala prva [[slovenska vojska (1918-19)|redna slovenska vojska]] s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem. 23. novembra 1918 je ob 4. uri zjutraj Maister prehitel Nemce in razorožil zeleno gardo. 27. novembra 1918 so Maistrove enote zasedle [[Špilje]], nato pa še [[Radgona|Radgono]], [[Cmurek]], [[Lučane, Avstrija|Lučane]], [[Radlje]] (Marenberg) in [[Muta|Muto]]. Malgajeva skupina iz [[Celje|Celja]] je zasedla [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]], nato pa [[Pliberk]] in [[Velikovec]]. Enota iz Ljubljane je zasedla [[Dravograd]], [[Labot]] in [[Šentpavel v Labotski dolini|Šentpavel]]. Vojaška akcija je potekala skladno s pogodbo, ki sta jo [[27. november|27. novembra]] 1918 podpisala [[polkovnik]] [[Rudolf Passy]] in general Rudolf Maister. Ta je določala, da lahko slovenske čete zasedejo kraje ob narodnostni meji, od Radgone do [[Šmohor]]ja v Ziljski dolini na Koroškem. Te pogodbe nista priznali deželni vladi [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerske]] in [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]], pa tudi [[Narodna vlada]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ne. 14. januarja 1919 je prišlo do bojev štajerskega obmejnega poveljstva pri Lučanah, 4. februarja 1919 pa v Radgoni. 13. februarja je bilo podpisano [[premirje]].
| |||