Trstenke: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
vrnitev spremeb
m NPOV, drugi drobni popravki AWB
Vrstica 16:
Del grškega življenja in bistvena sestavina vseh javnih verskih obredov, gostij in družabnih prireditev je bila [[glasba]]. Pomembnejši glasbili sta bili [[lira]] in [[piščal]]. Lira je veljala za glasbilo višjih slojev, piščal pa je bila povezana z [[Dioniz]]ovim kultom.
 
''Siringo'' ali panovo piščal je sestavljalo sedem med seboj povezanih piščali (lahko jih je bilo tudi več ali manj). Vanje so pihali brez ustnika. V stari Grčiji so bile piščali enako dolge, uglaševali so jih s čepki znotraj cevi; siringo poznamo iz upodobitev v likovni umetnosti in je bila [[Etruščani|etruščanska]] in [[Rimljani|rimska]] različica. <ref>Antika, n.d., geslo: Glasba str. 191 – 192</ref>
 
Zunaj Evrope so podobne piščali našli v južni Ameriki, na Kitajskem, v Polineziji in drugod. Izdelane so iz trstike, bambusa, lesa, kovine ali drugih snovi.
Najstarejše slikovno pričevanje o trstenkah v Sloveniji imamo na [[Vaška situla|vaški situli]] iz starejše [[železna doba|železne dobe]]. Danes je prevladalo mnenje, da so bile trstenke predvsem značilno pastirsko glasbilo. PriNa nasSlovenskem so jih največ izdelovali na vzhodnem delu, in sicer v okolici [[Ptuj]]a, v [[Haloze|Halozah]], na [[Dolenjska|Dolenjskem]], pa tudi v [[Prekmurje|Prekmurju]], [[Porabje|Porabju]] in na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]].
 
Na oltarju iz Celeje so upodobljeni vrč, daritvena posodica ter glasbila. Med glasbili je poleg činel in frigijske dvojne piščali tudi panova piščal (2. ali 3. stoletje, Pokrajinski muzej v Celju).
Vrstica 29:
Trstenke so pihalo. Zvok nastane zaradi vibracij zračnega toka, ki piha čez odprtino na koncu resonančne cevi. Dolžina cevi določa osnovno frekvenco. Pretiran harmonični register je blizu 12-tega nad temeljnim cilindričnim cevnim sistemom, lahko pa se približuje oktavnemu skoku (osem), če se uporablja zmanjševalna konica.
 
V skladu s temeljnim načelom za trstenke sta frekvenca in dolžina cevi obratno sorazmerni. Vsakič, ko se poravna višina ene [[oktava|oktave]], se frekvenca podvoji. Ker je v [[kromatična lestvica|kromatični lestvici]] 12 not ali polna oktava, se vsaka polovica koraka v kromatični lestvici pomnoži z dvanajstim korenom od 2, da se dobi nota poleg nje. S tem je mogoče izračunati dolžino katere koli cevi, če poznamo dolžino katere koli cevi. Formula za izračun dolžine cevi za trstenke je L = (c / f) / 4 ("teoretična dolžina" '''L''' je enaka [[Hitrost zvoka |hitrosti zvoka]] '''c''' = 343 m / s, deljena z želeno [[frekvenca|frekvenco]] v [[hertz]]u '''f''', ki je količina, deljena s 4, kar poenostavljeno pomeni: dolžina cevi (v centimetrih) × frekvenca (v hertzih) = 8575). Zaradi lastnosti stiskanja v cevi mora biti dolžina nekoliko manjša, da se popravi osnovna intonacija. Dodatna dolžina je koristna za izdelovalca, ki lahko na dnu uporablja pluto ali vtič, da prilagodi višino. Nekateri instrumenti uporabljajo vosek ali vtič, da bi prilagodili temeljni tlak vsake cevi. Cev, ki ima premer 1/10 svoje dolžine, daje tipično barvo tona. Razpon notranjega premera med 1/7 in 1/14 dolžine '''L''' je sprejemljiv. Ozka cev bo dala "piskajoč" zvok, medtem ko bo široka dala zvok "flavte". Če ste perfekcionist, pomnožite premer vrtine za 0,82 in odštejte to vrednost od dolžine cevi. <ref>{{cite web |url=http://www.sarahtulga.com/panpipes.htm|title=Panpipes|last=Tulga|first=Sarah}}</ref><ref>{{cite book|last=Olson|first=Harry F|title=Music, Physics, and Engineering}}</ref><ref>{{cite book|last=Price|first=Lew Paxton|title=Secrets of the Flute}}</ref><ref>{{cite book|last=Benade|first=Arthur H|title=Horns, Strings and Harmony}}</ref>
 
== Igranje ==
Vrstica 83:
* [http://www.sohl.com/Quills/Quills.htm Information on quills]
* [http://www.panflutejedi.com/hall.html Hall of Panflutists]
 
{{normativna kontrola}}
 
[[Kategorija:Starogrška glasbila]]
[[Kategorija:Pihala]]
[[Kategorija:Glasbila]]
{{normativna kontrola}}