Slovensko ime ''božič'' (pravopisnoza praznik Jezusovega rojstva izhaja iz pomena "majhen bog".<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski etimološki slovar|last=Snoj|first=Marko|publisher=Modrijan|year=2009|isbn=978-961-6465-37-3|location=Ljubljana|page=|cobiss=246749952|chapter=Božič|chapterurl=https://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4285224/bozic?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=bo%c5%bei%c4%8d}}</ref> Po pravilnopravopisu se pišeprazniki pišejo z malo začetnico) in isto je z božičem,<ref>{{navedi splet|url=https://fran.si/spt-kategorije?tab=PoimenovanjaPrazniki|title=Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev|access-date=22. decembra 2020|work=Fran|publisher=ISJFR ZRC SAZU}}</ref> začeprav praznikje Jezusovegav rojstvarabi izhajapogosta iztudi pomenarazličica "majhenz bog"veliko začetnico. Nekateri jo utemeljujejo z odnosom spoštovanja do praznika<ref>{{Navedi knjigosplet|title=SlovenskiPisanje etimološkipraznikov slovarv slovenščini in pomenskorazlikovalna vloga začetnice|lasturl=Snojhttps://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1380/pisanje-praznikov-v-sloven%C5%A1%C4%8Dini-in-pomenskorazlikovalna-vloga-za%C4%8Detnice|firstwebsite=MarkoJezikovna svetovalnica {{!}} ISJFR ZRC SAZU|publisherdate=Modrijan2016-09-20|yearaccessdate=2009|isbn=9782020-96112-6465-37-322|locationlanguage=Ljubljanasl|pagepublisher=|cobisslast=246749952Dobrovoljc|chapterfirst=BožičHelena}}</ref> ali s tem, da gre pomanjševalnico krščanskega boga oz. Boga, ki se piše z veliko.<ref>{{Navedi splet|chapterurltitle=BOŽIČ|url=https://wwwmailman.franijs.si/193pipermail/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovarslovlit/42852242017/bozic?FilteredDictionaryIds006174.html|website=193&ViewSlovLit {{!}} mailman.ijs.si|accessdate=1&Query2020-12-22|date=bo%c5%bei%c4%8d21. december 2017|publisher=|last=Perenič|first=Urška}}</ref> Podobno so manjšalnico uporabljali že [[Slovani|Praslovani]], ko so ob zimskem sončnem obratu praznovali rojstvo Svarogovega sina [[Svarožič|Svarožiča]], ki je poosebljal mlado sonce, ki v tem času doseže svojo najnižjo točko na obzorju.
Drugo ime za to praznovanje je [[Koledovanje|koleda]], ki je poznano tudi zahodnim in vzhodnim Slovanom. Ime prihaja iz "božični teden" ali "koledna pesem" in je prvotno izposojeno iz latinščne, kjer ''calendae'' in ''calāre'' pomenita "prvi dan v mesecu" in "klicati".<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski etimološki slovar|last=Snoj|first=Marko|publisher=Modrijan|year=2009|isbn=978-961-6465-37-3|location=Ljubljana|page=|cobiss=246749952|chapter=Koleda|chapterurl=https://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4287688/kolda?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=koledovanje&referencedHeadword=koledov%c8%83nje}}</ref> Iz besede koleda izhaja tudi [[kolednica]], vrsta ljudske pesmi, ki se je za čas božiča in šego [[Sveti trije kralji|trikraljevskega]] koledovanje ohranila še do danes.<ref>{{Navedi revijo|last=Kuret|first=Niko|date=1950-1951|title=Trikraljevske igre in kolede na Slovenskem.|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SBPNXMHA|magazine=Slovenski etnograf|page=|pages=240-275|doi=|pmid=|access-date=21. 12. 2020}}</ref> Sicer pa se tovrstne pesmi pojejo tudi za [[jurjevo]] in druge priložnosti.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Praznično leto Slovencev|last=Kuret|first=Niko|publisher=Družina|year=1989|isbn=961-222-161-8|location=Ljubljana|page=|cobiss=220140544}}</ref>
