Redakcija: 14:26, 22. december 2020 uredi Shabicht (pogovor \| prispevki) 72.073 urejanj m →‎Oglejski patriarhi in Savinjski arhidiakoni ← Starejše urejanje		Redakcija: 14:26, 22. december 2020 uredi razveljavi Shabicht (pogovor \| prispevki) 72.073 urejanj m →‎Oglejski patriarhi in Savinjski arhidiakoni Novejše urejanje →
Vrstica 37: ===Oglejski patriarhi in Savinjski arhidiakoni=== Oglejski patriarhi so obsežno ozemlje južno od Drave cerkvenoupravno vodili preko svojih namestnikov, [[Arhidiakon\|arhidiakonov]], na mesto ~~Savinjskih~~savinjskih arhidiakonov so zlasti v drugi polovici 13. in v dobršnem delu 14. stoletja naslavljali duhovnike iz svojega kroga, predvsem [[Italijani\|Italijane]] in [[Furlanija\|Furlane]]. Nasledniki patriarha [[Bertold (oglejski patriarh)\|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike, temveč so za izvrševanje [[zakrament\|cerkvenih opravil]], za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Mašniško posvečenje\|posvečevali duhovnike]], [[Zakramentali\|blagoslavljali cerkve, oltarje, zvonove]]. Potem, ko so med leti 1418 - 1420 [[Beneška republika\|Benečani]] zasedli [[Furlanijo]], so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. Patriarhat je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika\|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje\|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje\|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani\|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, habsburška oblast pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata.

Škofija Celje: Razlika med redakcijama