Božič: Razlika med redakcijama

'''Bôžič''' je tradicionalni [[krščanski praznik]], ki ga v [[katolištvo|katoliških]] in [[protestantizem|protestantskih]] državah praznujejo [[25. december|25. decembra]] kot spomin na [[Jezusovo rojstvo|rojstvo]] [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Praznik zaključuje čas [[Advent|adventa]] in začenja božični čas, čepravki natančense datumv njegovega[[Cerkveno rojstvaleto|liturgičnem niletu]] znankonča na nedeljo po [[Sveti trije kralji (praznik)|Gospodovem razglašenju]]. V večini [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkva]] praznikbožič praznujejo zaradi uporabe julijanskega koledarja s 6. na 7. januar zaradi uporabe [[Julijanski koledar|julijanskega koledarja]].

V številnih državah je božič [[državni praznik]] ali dela prosti dan.<ref>{{Citat|title=English: Map of countries that do not recognize Christmas on December 25 or January 7 as a public holiday.|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Map_of_Countries_that_do_not_recognize_Christmas_as_Public_Holiday.png|date=2011-12-25|accessdate=2020-12-22|last=Nanib}}</ref> Praznujejo ga tudi mnogi nekristjani in [[Ateizem|neverni]], predvsem kot družinski praznik in del novoletnih počitnic.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/bozic-druzinski-praznik-27431|title=Božič – družinski praznik|date=24. 12. 2011|accessdate=21. 12. 2020|website=Siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref>

Slovensko ime ''Božičbožič'' za praznik Jezusovega rojstva izhaja iz pomena "majhen bog".<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski etimološki slovar|last=Snoj|first=Marko|publisher=Modrijan|year=2009|isbn=978-961-6465-37-3|location=Ljubljana|page=|cobiss=246749952|chapter=Božič|chapterurl=https://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4285224/bozic?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=bo%c5%bei%c4%8d}}</ref> Podobno so že [[Slovani|Praslovani]] ob zimskem sončnem obratu praznovali rojstvo Svarogovega sina [[Svarožič|Svarožiča]], ki je poosebljal mlado sonce, ki v tem času doseže svojo najnižjo točko na obzorju.

Bistvo krščanskega božiča je praznovanje rojstva Jezusa Kristusa., ki je opisan v [[SvetoNova pismozaveza|Novi zavezi]] (kot izpolnitev [[evangelij poMesijanske Lukuprerokbe|Lukovmesijanskih evangelijprerokb]]).<ref>Napoved praviiz preroka Miheja, daki staje seživel [[Svetiv Jožef|Jožef]]8.–7. instoletju [[Svetapr. Marija|Marija]]n. odpravilašt, vse npr. glasi: "Ti pa, [[Betlehem]] vEfráta, si časupremajhen, koda jebi bilabil Marijamed žeJudovimi visokotisočnijami: [[Nosečnica|noseča]].iz Vtebe Betlehemumi nistapride moglatisti, dobitiki prenočiščabo vladal v Izraelu, zatonjegovi staizviri seso zateklaod vnekdaj, hleviz davnih dni" (Mih 5,2).</ref> TamKristjani jeverjamejo, Marijada rodilaštevilni [[JezusStara Kristuszaveza|Jezusastarozavezni]] inodlomki ganapovedujejo položilaprihod v[[Mesija jasli,(judovstvo)|Mesije]] kerin drugeda posteljeso zanjse nistate imelanapovedi uresničile v Jezusu.<ref name=":1" />

Tiste dni je izšel ukaz [[Gaj Avgust Oktavijan|cesarja Avgusta]], naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil [[Kvirinij]] cesarski namestnik v [[Sirija (rimska provinca)|Siriji]]. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz [[Galileja|Galileje]], iz mesta [[Nazaret]]a, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje [[Betlehem]], ker je bil iz [[David (kralj)|Davidove]] hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila [[Nosečnica|noseča]]. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora (Lk, 2,1–7).

Natančni datum rojstva Jezusa Kristusa ni znan. Nekateri menijo, da je datum izbral cesar [[Konstantin I. Veliki|Konstantin]], da se je ujemal z rimskim praznovanjem boga Sonca (''sol invictus'') in zimskim enakonočjem[[Sončev obrat|sončnim obratom]],<ref name=":0" /><ref name="catholic_encyclopedia19082">{{cite Catholic Encyclopedia|last=Martindale|first=Cyril|wstitle=Christmas}}</ref> saj so tudi zgodnji kristjani Jezusa povezovali s soncem in simboliko luči (glej npr. {{bibl|Mal 4,2}}, {{bibl|Mt 17,2}}, {{bibl|Jn 8,12}}, {{bibl|Ef 5,14}}).<ref>Hijmans, S.E., ''Sol: The Sun in the Art and Religions of Rome,'' 2009, p. 584.</ref> Prvo zgodovinsko izpričano krščansko praznovanje božiča na 25. december je bilo v Rimu leta 336.<ref>"[https://www.encyclopedia.com/religion/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/christmas-and-its-cycle Christmas and its cycle]". ''New Catholic Encyclopedia''. '''3''' (2nd ed.). Catholic University of America Press. 2002. pp. 550–557.</ref><ref>{{Navedi splet|title=The Chronography of 354 AD. Part 12: Commemorations of the Martyrs. pp.71-2.|url=http://www.tertullian.org/fathers/chronography_of_354_12_depositions_martyrs.htm|website=www.tertullian.org|accessdate=2020-12-21|date=|publisher=MGH Chronica Minora I (1892)|last=|first=}}</ref> Drugi izbiro datuma pripisujejo [[papež Julij I.|papežu Juliju I.]]<ref>{{Cite web|url=http://www.newadvent.org/cathen/03724b.htm|title=Christmas|last=Martindale|first=Cyril|date=1908|website=The Catholic Encyclopedia|publisher=Robert Appleton Company|location=New York|access-date=2018-11-18}}</ref><ref name=":1">{{Cite book|title=The Christmas encyclopedia|last=Crump|first=William D.|date=2013|publisher=McFarland & Company, Inc., Publishers|isbn=9781476605739|edition=3rd|location=Jefferson, North Carolina|pages=96|oclc=858762699|year=|page=|cobiss=}}</ref> in opozarjajo na vpliv rimskih [[Saturnalije|saturnalij]].<ref name="John">{{cite book|last1=John|first1=J.|title=A Christmas Compendium|date=2005|publisher=Continuum|location=New York City, New York and London, England|isbn=0-8264-8749-1|page=112|url=https://books.google.com/books?id=yBP8a2jJ9A4C&q=Saturnalia+Christmas&pg=PA112}}</ref>