Boetij: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Cat-a-lot: Prestavitev iz Kategorija:Italijani v 6. stoletju n. št. v Kategorija:Italijani v 6. stoletju using Cat-a-lot |
popravek mesta pokopa |
||
Vrstica 33:
V času življenja je v velikem delu Italije vladal ostrogotski kralj [[Teoderik]], ki je bil zvest pripadnik arianizma. Rimsko [[aristokracija|aristokracijo]] je obravnaval s spoštovanjem in ji celo prepustil upravljanje administratinih zadev. Za njegovo vladavino je bila značilna verska strpnost. Boetij je leta 510 postal [[konzul]], dvanajst let pozneje celo Teoderikov [[magister officiorum]]. Istega leta sta konzula postala tudi njegova sinova. Leta 524 je Boetij padel v nemilost. Teoderik ga je obtožil, da pripravlja zaroto. V političnih napetostih z »[[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnim Rimom]]« je bil neutemeljeno osumljen veleizdajalskih zvez s [[Istanbul|Konstantinoplom]]. Obtožili so ga, obsodili na smrt in kruto usmrtili v [[Pavija|Paviji]] (severna [[Italija]]) leta 524 ali 525. Dolga zaporna kazen je Boetiju dala priložnost urediti svoje umevanje človeške sreče, možnosti, svobode in božje previdnosti pri naših svobodnih dejanjih. V zaporu je napisal znamenito delo ''[[O utehi filozofije]]''.
Boetija častijo kot [[mučenec|mučenca]] v [[škofija Pavia|škofiji Pavija]], kjer je tudi pokopan v
== Delo ==
Vrstica 40:
Po besedah italijanskega humanista Lorenza Valla so Boetija imenovali »zadnji [[starorimska civilizacija|Rimljan]] in prvi [[sholastik]]«. Ta opredelitev ga umešča na presek dveh obdobij, kar nam kaže na njegov izjemen položaj posrednika. Je posrednik grške, antične [[filozofija|filozofije]] latinskemu Zahodu. Zadal si je nalogo, da prevede in razloži Zahodu vsa [[Platon]]ova in [[Aristotel]]ova dela, a uresničil je le neznaten del načrta. Aristotela je želel postaviti v službo [[teologija|teologiji]].
Je pisec dela ''[[Opuscula sacra]]'', ki so jih brali ali celo komentirali ([[Eriugena]]) ter se hranili z njimi v srednjem veku ter pod vplivom tega izdelali metafiziko bitja in definirali pojem osebe, kjer je slednji pojem prvič utemeljen kot "rationalis naturae individua substantia (razumne narave posamična podstat)". V filozofsko-teoloških traktatih je z aplikacijo filozofskega postopka v vprašanjih teologije, s t. i. [[dialektična metoda|dialektično metodo]] in definiranjem nekaterih ključnih filozofskih pojmov, posredoval tudi filozofsko in [[metafizika|metafizično]] tradicijo.
V enem od traktatov je artikuliral osnovne črte [[distinkcija|distinkcije]], ki je temeljna za vso ontologijo, razliko med »esse« in »id quod est« oziroma med bitjo in bivajočim, ki jo je [[Martin Heidegger|Heidegger]] v ''[[Biti in čas]]u'' označil kot »[[ontološka razlika|ontološko razliko]]«. Boetij je tako položil temelje tistega, kar je kasneje postalo [[ontologija]].
| |||