Škofija Celje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 41:
Potem, ko so med leti 1418 - 1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanijo]], so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. Patriarhat je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, habsburška oblast pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata.
Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjuktor Francesco Barbaro, ki je vizitacijo opravil leta 1593.
Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Nuncij|papeškega nuncija]] na [[Dunaj|Dunaju]], ki je škofovske zadeve poverjal škofom iz avstrijskega ozemlja. Najpogosteje so to službo opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].
===Ustanovitev škofije===
Novodobna škofija je bila ustanovljena 7. aprila 2006, ko je [[papež Benedikt XVI.]] z bulo ''Varia inter munera'' škofijo izločil iz dotedanje [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]], slednjo pa povišal v nadškofijo in sedež metropolije. Uradno je bila razglašena 21. maja istega leta. V škofiji se nahaja tudi največja cerkev v Sloveniji, to je [[cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Gornji Grad]] (župnijska cerkev [[Župnija Gornji Grad|Župnije Gornji Grad]]). Najvišje ležeče svetišče je [[kapela sv. Cirila in Metoda, Podveža]] na 1780 metrih nadmorske višine ([[Župnija Luče]]). Najvišji vrh na področju župnije je [[Koroška Rinka]], 2433 metrov, in se nahaja na meji z Nadškofijo Ljubljana. Najbolj severna župnija je [[Župnija Zavodnje]], najbolj južna [[Župnija Dobova]], najbolj zahodna [[Župnija Solčava]] in najbolj vzhodna [[Župnija Žetale]].
| |||