Konkvistador: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ustreznejše slovenjenje besede conquistador |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3:
'''Konkistador''' (špansko in portugalsko ''conquistador'' = 'osvajalec') je skupni izraz za [[vojak]]e, [[raziskovalec|raziskovalce]] in [[pustolovec|pustolovce]], ki so v 16. in 17. stoletju prevzeli posesti v velikem delu [[Severna Amerika|Severne]], [[Mezoamerika|Srednje]] in [[Južna Amerika|Južne Amerike]] ter [[Filipini|Filipinov]] in drugih otokov kot [[Španski imperij |španske kolonije]].
Več kot stoletje osvajanj in razvoja srednje in južnoameriške celine se imenuje ''Conquista''. V očeh večine Špancev v tistem času je bila časovna in koherentna posledica ponovnega osvajanja [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] leta 1492 iz rok [[Mavri|Mavrov]] ([[Rekonkvista|Rekonkista]]).
== Motiv in podlaga ==
Vrstica 14:
{{legend|#d87ada|Dodeljena ozemlja Consejo de Flandes}}]]
V stoletju ko je [[Krištof Kolumb]] odkril Ameriko, so avanturisti in lovci na srečo stopili v [[Novi svet]], ki so ga španski kronisti kasneje opisali ''los Conquistadores''. Njihov cilj je bil z osvajanjem hitro obogateti.
Načeloma je lahko kdorkoli postal konkistador, če je uspel najti finančno podporo. Potem je sklenil sporazum (''Capitulación'', ''asiento'') s ''Casa de Contratación'', posebej ustanovljen organ za ta namen. Pogodba je imela licenco ali monopol in določila okvirne pogoje za družbo. Le malo osvajalcev si je lahko privoščilo plačilo najetih plačancev. Pogosto so bile ekipe osvajalcev sestavljene iz Špancev brez sredstev ali veteranov Rekonkviste. Niso bili uradni vojaki, temveč so bili svobodni državljani in neposredno vključeni v dobiček. Morali so plačati za svoj oklep, orožje in konja. Glede možnosti družbenega napredka je bila storitev zelo privlačna. Medtem ko so prvorojeni sinovi v Španiji dobili dediščino očetov, so ostali sinovi imeli pogosto edini možnost, da bi kot konkistador osvojili lastnino in družbeno priznanje.
Vrstica 29:
Njihova lastna več tisočkratna premoč razpoložljivih bojevnikov je onemogočila Indijancem, da pravilno ocenijo nevarno naravo majhnih tujih čet <ref>Hanns J. Prem: ''Geschichte Altamerikas'', R. Oldenbourg Verlag, S. 256</ref>. Pomanjkanje znanja o kulturnem ozadju španskih nasprotnikov, njihove prave namere in svoje religiozne spone je za indijanske vladarje predstavljalo breme nepravilnega odzivanja. V vsakem naravnem dogodku so duhovniki videli grozne božje kazni, ki so pogosto paralizirale politično vodstvo.
Inkovski in Azteški imperij sta bila ustvarjena z osvajanjem vojn. Zajeti ljudje so bili kot davek osvajalcem in pogosto niso bili vključeni v imperij. V velikih imperijih je bilo veliko različnih narodov, jezikov in religij. Ni bilo enotnega upravljanja (razen v inkovskem), ne enotne sodne prakse in ne uradne vojske, ki bi skrbela za osvojene regije. Zato so bili imperiji nestabilni.
=== Kolaps domačega prebivalstva ===
| |||