Medijska psihologija: razlika med redakcijama

odstranjenih 72 zlogov ,  pred 2 mesecema
m
Slog
m (corr AWB)
m (Slog)
* '''Vedenjski učinki''', ki ocenijo dolgoročni in kratkoročni učinek oglasa na potrošnika.
=== Zaznavni učinki ===
Večina raziskav glede zaznavnih efektov oglaševanja je bilo sestavljenih iz informacijsko-procesnih pristopov. Te so temeljili na gledanju [[spomin|spomina]] in [[pozornost|pozornosti]] kot diskretna kognitivnaspoznavna procesa, kar vodi do razprave o njuni relativni povezanosti. Pozornost je ključna za televizijsko oglaševanje, ker je sponzorjem v največji interes, da so gledalci prilepljeni k ekranu in da ne izgubijo sporočila oglasa. Narava zaznavanja je zelo kompleksna in med pozornostjo in efektivnostjo oglaševanja deluje več subtilnih faktorjev.
 
Ideja, da lahko oglaševanje deluje na stopnji pod polno zavestjo, je bila dolgo značilna za osrednjo, prevladujočo psihologijo. Koncept podzavestnega oglaševanja se po navadi obravnava v povezavi z [[spomin|ikoničnim spominom]]. Ikonični spomin je termin za shranjevanje bežnih, minljivih [[vizualni dražljaj|vizualnih dražljajev]], tipično za omrežje devetih črk, predstavljenih na ekranu za kratko obdobje (50 milisekund). [[Eksperimentalne raziskave]] so dokazale, da je naša zaznava takih slik boljša kot si mislimo. Ko moramo priklicati specifično vrstico iz ekrana, kjer so besede naključno razporejene, smo zmožni priklicati več, kot zavedno zaznamo. Ta odkritja podpirajo prepričanje, ki je še vedno široko razširjeno v svetu posla, da so lahko oglasna sporočila vcepljena v spomin, preko izpostavljanja publike kratkim odlomkom prepričljivih sporočil. Večina avtorjev je sledila koreninam subliminalnega oglaševanja. Študija eksperta Jamesa Vicaryja (1950), je bila na tem področju ključnega pomena. Na kinematografskem ekranu, so za 1/3000 sekunde, vsakih 5 sekund, med predvajanim filmom, osvetlili sporočila, kot na primer ''Jej pokovko in pij Coca-Colo!''. Po 6 tednih je to vodilo v 18% zvišanje prodaje pokovke in 50% zvišanje prodaje Coca-Cole, v tistem kinu. Kot rezultat tega, je ameriška vlada prepovedala prakticiranje subliminalnih sporočil v oglasih in prepoved velja še danes. Kakorkoli, še vedno ni nobenih dokazov, da je bila originalna študija prijavljena in o najdenih dokazih prav tako ni nobenih potrditev .
Zelo malo pa lahko vplivamo na naš spomin, kadar gre za preproste pesmi v reklamah ali pa njihove slogane, kar je po navadi funkcija preproste izpostavljenosti. Če slišimo pesem dovoljkrat po televiziji ali radiju, se bo nezavedno prikradla v našo podzavest preko ponovne aktivacije nevronskih vzorcev.
 
Televizijsko in kinematografsko oglaševanje se šteje za najbolj uspešno, še posebej slednje, saj ima praktično gledalce v ujetništvu. Gledalci pred televizijo imajo namreč več možnosti: 80% jih med oglasi odide v drugo sobo, večina pa gre hitro spreleteti ostale kanale. Tudi žanr programa ima ogromen učinek na kognitivnospoznavno procesiranje oglasov. Oba, nasilni in komični programi sta povezana z majhnim vpoklicem oglasnega materiala. V obeh primerih emocionalni odgovor skrha raven pozornosti, ki jo gledalec nameni oglasu. Iz kognitivnespoznavne perspektive, internetno oglaševanje ne bo nikoli tako učinkovito, kot je na televiziji ali v kinih. Gre za uporabnikovo kontrolo nad medijem. Oglas, kjer lahko uporabnik zgolj pritisne na gumb, da le-ta izgine, nikoli ne bo imel enako prepričljivega učinka, kot ga imajo tradicionalni oglasi-vrinjeni so med filme in šove in imajo čas, da razvijejo zgodbo in karakterje, ali pa zgolj čepijo na strani časopisa in se počasi potapljajo v nezavedno, medtem ko bralec skrbno prebira besedilo.
 
=== Vedenjski učinki ===
Uporabi znanih oseb za promocijo oglaševane dobrine, se reče ''potrditev s produktom''. V letu 1990, so v 22% časopisnih oglasov in 20% televizijskih oglasov uporabili omenjeno tehniko. Slavna oseba ima v oglasu dvojno funkcijo: po eni strani, je znan obraz zaznan kot zanesljiv vir informacij in tako zgradimo [[zaupanje]] skozi [[para-socialni odnos]] s to osebo ter preko tega ocenimo produkt; po drugi strani pa je znana oseba zaznana kot nevtralen in objektiven vir informacij. V večini primerov, ko omenjena tehnika dejansko deluje, gre za transformacijo podobe produkta s to določeno zvezdo.
 
Ključ do večje gledanosti oglasa, pa naj bi bila tudi njegova nejasnost. Goldman (1992), je trdil, da oglaševalci vidijo vložen trud v kompleksno interpretacijo reklame, kot prodajno točko. Pomanjkanje informacij v oglasu, je tisto, kar gledalce pritegne k njemu. Povezovanje informacij s ponovno predvajanimi oglasi zahteva še dodaten kognitivenspoznavni napor, ki se po navadi obrestuje v smislu priklica in prepoznavanja.
 
Pri oglaševanju pa se lahko tudi osredotočimo na med-besedilnomedbesedilno oglaševanje in specifično na umestitev produkta. Proizvajalci za določenoizbrano umestitev plačajo visoke vsote televizijskim ali filmskim podjetjem, samo, da je lahko njihov produkt viden med določenim šovom oziroma filmom. Tako, vodilna zvezda postane slavna podpornica, le zaradi pitja iz specifične pločevinke; istočasno pa sodobne potrošnikove dobrine povečujejo realnost samega filma. Neka študija je preučevala obnašanjeodnos v smerido kajenja po izpostavljenosti posnetku iz filma Die Hard. V prvem pogoju je filmska zvezda [[Bruce Willis]] kadil in gledalci so v tem pogoju imeli raje ta lik, če so bili tudi sami kadilci in obratno. Torej, umeščanje produkta ima majhen učinek v nasprotnem primeru, ampak prispeva pa k okrepitvi obstoječih vzorcev obnašanja. Zdi pa se malo verjetno, da bo enkratna izpostavljenost izdelku, imela velik vpliv na dolgotrajno obnašanje.
 
== Medijski psiholog ==
1.435

urejanj