Ninurta: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Čaščenje: slika |
→Čaščenje: Ikonografija |
||
Vrstica 32:
Obzidje templja je okrasil z [[relief]]i, vključno s tistim, na katerem Ninurta ubija ptiča [[Anzu]]ja. [[Šalmaneser III.]] (vladal 859–824 pr. n. št.), sin Ašurnasirpala II., je zaključil gradnjo Ninurtovega [[zigurat]]a v Kalhuju in bogu posvetil svoj kamniti relief.<ref name=ref3/><ref name=ref5/> Na reliefu se baha s svojimi vojaškimi junaštvi<ref name=ref5/> in vse zmage pripisuje Ninurti, ''"ker brez njegove pomoči nobena zmaga ne bi bila mogoča"''.<ref name=ref5/> Ko je [[Adad-nirari III.]] (vladal 811–783 pr. n. št.) posvetil svojo novo nadarbino Ašurjevemu templju v Ašurju, so jo zapečatili z Ašurjevim in Ninurtovim pečatom.<ref name=ref5/> Na kamnitih reliefih iz kalhuškega obdobja je Ašur upodobljen kot krilat disk, pod katerim je napisano Ninurtovo ime, kar pomeni, da so nanju gledali kot na skoraj enaka.<ref name=ref3/>
[[Slika:The Palaces at Nimrud Restored.jpeg|thumb|left|upright=1.3|Kalhu,
Po preselitvi asirske prestolnice v Kalhu, je Ninurtov pomen v panteonu začel pojemati.<ref name=ref3/><ref name=ref5/> [[Sargon II.]] (vladal 722-705 pr. n. št.) je bil bolj naklonjen bogu pisarjev [[Nabu]]ju kot Ninurti.<ref name=ref5/> Ninurta je kljub temu še vedno ostal pomembno božanstvo.<ref name=ref3/><ref name=ref5/> Meščani Kalhuja so Ninurto častili tudi potem, ko so asirski kralji zapustili svojo prestolnico. Pravni dokumenti iz mesta kažejo, da so morali tisti, ki so prelomili svojo zaobljubo, ''"v Ninurtovo naročje v Kalhuju položiti dve mini srebra in eno mino zlata"''.<ref name=ref5/> Zadnji potrjeni zapis te klavzule je iz leta 669 pr. n. št., se pravi iz zadnjega leta vladanja kralja [[Esarhadon]]a (vladal 681–669 pr. n. št.).<ref name=ref5/> Ninurtov tempelj v Kalhuju je cvetel do konca Asirskega cesarstva<ref name=ref5/> in za vzdrževanje najemal reveže in brezdomce.<ref name=ref3/><ref name=ref5/> Glavni kultni osebi templja sta bila ''šangû''-svečenik in glavni pevec, ki so ju podpirali kuhar, strežaj in vratar.<ref name=ref5/> V poznem 7. stoletju pr. n. št. sta vodstvi Ninurtovega templja v Kalhuju in Nabujevega templja v [[Borsipa|Ezidi]] prejeli dokument o imenovanju skupnega uradnika – ''qēpuja''. <ref name=ref5/>
==Ikonografija==
[[Slika:Shamash.jpg|thumb|upright=1.3|Asirsko krilato sonce, emblem iz Severozahodne palače v Kalhuju; nekateri avtorji špekulirajo, da bi moška oseba na njem lahko bil Ninurta, večina pa njihovo mnenje zavrača kot neutemeljeno]]
V umetniških upodobitvah je Ninurta prikazan kot bojevnik z lokom, puščico in čarobnim govorečim kijem [[Šarur]]jem.<ref name=ref3/> Včasih ima dvignjena krila, pripravljena za napad.<ref name=ref3/> V babilonski umetnosti ga pogosto prikazujejo, kako stoji na hrbtu ali jaha zver s telesom leva in repom škorpijona.<ref name=ref3/> Ninurta je ostal tesno povezan s kmetijsko simboliko vsed do sredine 2. tisočletja pr. n. št. <ref name=ref3/> Na ''[[kudurru]]ju'' iz [[Kasiti|kasitskega]] obdobja (okoli 1600 – okoli 1155 pr. n. št.) je kot Ningirsujev simbol upodobljen plug.<ref name=ref1/> Plug se pojavlja tudi v novoasirski umetnosti, morda kot simbol Ninurte.<ref name=ref1/> V novoasirskem obdobju se kot Ninurtov simbol pojavlja tudi ptica.<ref>Black & Green 1992, str. 142–143.</ref> Ena od špekulativnih hipotez trdi, da je krilati disk v 9. stoletju pr. n. št. prvotno simboliziral Ninurto<ref name=ref7/> in bil kasneje v Ašurju prenesen na boga sonca [[Utu|Šamaša]].<ref name=ref7/> Ideja temelji na nekaterih zgodnjih upodobitvah, na katerih se vidi, da ima bog na krilatem disku ptičji rep.<ref name=ref7/> Večina znanstvenikov trditev zavrača kot neutemeljeno.<ref name=ref7/> [[Astronom]]i iz 8. in 7. stoletja pr. n. št. so Ninurto (ali Pabilsaga) poistovetili z ozvezdjem [[Strelec (ozvezdje)|Strelec]],<ref name=ref11>van der Toorn, Becking & van der Horst 1999, str. 628.</ref> drugi pa z zvezdo [[Sirij]],<ref name=ref11/> ki se je v [[Akadščina|akadščini]] imenovala ''šukūdu'' - ''puščica''.<ref name=ref11/> Ozvezdje [[Veliki pes (ozvezdje)|Veliki pes]], katerega najpomembnejša zvezda je Sirij, se je imenovalo ''qaštu'' - ''lok'', po loku in puščici, ki naj bi ju nosil Ninurta. V babilonskih časih je bil Ninurta povezan s planetom [[Saturn]]om.<ref>Kasak & Veede 2001, str. 25–26.</ref>
==Sklici==
| |||