Zgodovina biologije: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slo uvod |
|||
Vrstica 7:
Šele v zgodnjem 20. stoletju, ko so ponovno odkrili dela [[Gregor Mendel|Gregorja Mendla]], se je začel pospešen razvoj [[Genetika|genetike]], pri čemer so imeli glavno vlogo [[Thomas Hunt Morgan]] in njegovi študenti, ki so povečali prepoznavnost [[Populacija (biologija)|populacijske]] genetike in teorije moderne sinteze. Pojav novih bioloških disciplin je sovpadal z odkritjem dvovijačne (helikalne) zgradbe molekule [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]], ki sta jo predlagala [[James Dewey Watson|Watson]] in [[Francis Crick|Crick]]. Obenem se je biologija začela deliti na dve večji področji; in sicer na biologijo, ki se ukvarja z nivojem organizma, in [[Celična biologija|celično]] ter [[Molekularna biologija|molekularno biologijo]], ki se posvečata predvsem mikroskopskim organizacijskim nivojem življenja. V poznem 20. stoletju sta večja odkritja prispevali tudi [[genomika]] in [[proteomika]] z raziskovanjem novih molekularnih tehnik ter vplivov okolja na izražanje genov.
Med najbolj znane slovenske biologe poleg ostalih pogosto uvrščamo: 17. stoletje - [[Janez Vajkard Valvasor]]; 18. stoletje - [[Giovanni Antonio Scopoli]]; 19. stoletje - [[Henrik Freyer]], [[Žiga Zois]], [[Fran Erjavec]], [[Ivan Regen]]; 20. in 21. stoletje - [[Jovan Hadži]], [[Zmago Bufon]], [[Miroslav Zei]], [[Tone Wraber]]. Po nekaterih ocenah razvoj slovenske biologije sicer zaostaja za svetovnim, biologija pa, primerjalno glede na ostale znanosti, v Sloveniji v splošni populaciji uživa nenavadno nizek ugled.<ref name="Vilhar">{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/bzid/geni/pdf/vilhar-clanek.pdf |title=Pomen biološkega znanja za splošno izobrazbo |accessdate=17.12.2020 |date= |format=pdf |work=Barbara Vilhar }}</ref>
== Etimologija ==
Vrstica 168 ⟶ 170:
V začetku 21. stoletja so biološke znanosti začele postajati veliko bolj interdisciplinarne; pojavljale so se povezave med različnimi vedami (denimo [[biofizika]], ki preučuje fiziko bioloških sistemov). Velik napredek je bil narejen v analizni kemiji in fiziki, kjer so izboljšali ali uvedli mnoge laboratorijske instrumente (senzorje, optične priprave, robote, satelite in drugo). Nove metode so omogočile večjo dostopnost raziskav in rezultatov, saj so jih začeli množično objavljati na spletu, kar je hkrati precej olajšalo delo v znanosti. Prav tako so se pojavile številne znanstvene publikacije, ki so skrbele za širjenje raziskav po svetu. Med bolj poznane novodobne discipline spadajo [[bioinformatika]], [[nevroznanost]], [[teoretična biologija]], [[astrobiologija]] in [[sintetična biologija]].
== Biologi na Slovenskem ==
| |||