Nace Šumi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ZimskoSonce (pogovor | prispevki)
brez virov
G-Cup (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 3:
 
== Življenjepis ==
Mladost je preživel v Kranju. Med drugo svetovno vojno je bil vse od konca junija 1942 do aprila 1945 interniran v [[KZ Dachau|taborišču Dachau]]. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je po vojni diplomiral leta [[1950]],. letaLeta 1960 pa je doktoriral s temo [[barok|baročne]] [[arhitektura|arhitekture]] v Ljubljani. Bil je spoštovan in pronicljiv likovni kritik. Veljal je za enega največjih poznavalcev likovne, arhitekturne in urbanistične podobe [[Ljubljana|Ljubljane]], njene secesije in baroka. Bil je eden vodilnih slovenskih konservatorjev, saj je s svojim delom zaznamoval prenovo Ljubljane in številnih drugih mest, gradov in cerkva. Sodeloval je z [[Jože Plečnik|Jožetom Plečnikom]] pri prenovi [[Križanke|Križank]], z [[Marko Mušič|Markom Mušičem]] (Šumi je avtor besedila za njegove monografije) pri prenovi Železniške postaje v Ljubljani in z vsemi generacijami arhitektov med njima. Usmerjal je svoje učence, zlasti konservatorje in jim pomagal v dilemah reševanja spomenikov s temeljnimi navodili. Njegovi učenci so prevzeli vodilno vlogo med konservatorji in likovnimi kritiki, ko se je umaknila starejša generacija Steletove šole in zaznamovali konservatorstvo v Sloveniji vse do prvega desetletja 21. stoletja.
 
Sprva je delal kot konservator v Mestnem muzeju v Ljubljani. Od leta [[1962]] pa do upokojitve leta [[1994]] je poučeval umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od 1974 kot redni profesor. Bil je tudi dekan FF (1983-86) ter ustanovitelj (1979) in prvi vodja Znanstvenega inštituta FF. Pri njem so diplomirale številne generacije slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. Na podiplomski študij so k profesorju hodili kolegi iz vse Jugoslavije. Svoje študente je spremljal in usmerjal tudi po diplomi ali podiplomskem študiju. S predavanji, ključnimi članki v strokovnih glasilih, s strokovnimi in poljubnimi publikacijami je postavil temelje raziskav arhitekture od 16. do 20. stoletja in zgodovine urbanizma ter razvoja naselij. Vrsto let je bil predsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, dolgoletni glavni urednik ''Zbornika za umetnostno zgodovino'' (1972-95), in pobudnik več knjižnih zbirk (''Ars Sloveniae''). Organiziral je številne simpozije, dajal smernice za razvoj in pripravil za televizijo sam ali z učenci več oddaj o ključnih problemih urbanizma, dediščine in likovne ustvarjalnosti.