Maksencijeva bazilika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dodano
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
np
Vrstica 34:
Gradnja se je začela na severni strani foruma pod cesarjem [[Maksencij|Maksencijem]] leta 308, leta 312 pa jo je končal Konstantin I. po porazu Maksencija v bitki na Milvijskem mostu <ref name="roth">{{cite book | first=Leland M. | last=Roth | year=1993 | title=Understanding Architecture: Its Elements, History and Meaning | edition=First | publisher=Westview Press | location=Boulder, CO | isbn=0-06-430158-3 | pages=30, 222}}</ref>. Stavba je stala blizu Templja miru, ki je bil takrat verjetno zanemarjen in Templja Venere in Rima, katerih rekonstrukcija je bila del Maksencijevega posredovanja.
 
Konstantin je baziliko našel nedokončano in se je odločil za nadaljevanje dela, vendar s spremembo prvotnega projekta. Novo os sever-jug je ustvaril z novim vhodnim [[portik]]om na Sveti poti na jug, nasprotno pa na severni strani, z drugo apsido, veliko kot prva (15 metrov široka). Polkrožna Konstantinova apsida je vsebovala šestnajst pravokotnih kvadratov v dveh vrstah, s podstavkom v sredini. Od ladje ga je ločilaločilo entablaturaogredje, ki je ležalaležalo na dveh marmornih stebrih, tako da je nastalo nekakšno dvorišče. Kar zadeva Maksencijevo apsido, je Konstantin tam postavil [[Konstantinov kolos|kolosalni kip]] samega sebe v bronu in marmorju. Tudi Konstantin je notranjost bazilike v celoti obložil z ogromnimi opusi v barvnem marmorju.
 
Barva stavbe, preden je bila uničena, je bila bela. Stavba je bila sestavljena iz osrednje ladje, pokrite s tremi banjastimi [[obok]]i, ki so se dvigali 39 metrov nad tlemi na štirih velikih [[slop]]ih, in se končala z apsido na zahodnem koncu, ki je vsebovala ogromen kip Konstantina I. (ostanki katerega so zdaj na dvorišču Palazzo dei Conservatori, Kapitolskega muzeja). Bočne sile obokov so bile prenesene na stranske ladje velikosti 23 x 17 metrov. Nad njimi so bili trije polkrožni oboki, ki so bile pravokotni na glavno ladjo, ozke [[arkada|arkade]] pa so potekale vzporedno z ladjo pod banjastimi oboki. Že sama ladja je merila 25 metrov in 80 metrov, kar je ustvarilo 2000 kvadratnih metrov tal. Bazilika je, tako kot velike cesarske terme, s svojim čustvenim učinkom uporabljale obsežen notranji prostor. Dolžina vzhodne stene stavbe je bila projicirana arkada. Na južni strani je bila štrleča veranda (prostil) s štirimi stebri (tetrastil).
Vrstica 43:
 
== Material ==
Rimljani so pri gradnji tako velikih obokov izvedli eno svojih številnih mojstrovin na področju arhitekture. Tloris in stensko konstrukcijo Maksencijeve bazilike je Carlo Maderno v letih 1607–1614 uporabil kot model za gradnjo dolge ladje bazilike svetega Petra (45 metrov višina oboka). Za marmornate dele [[ogredje (arhitektura)|entablatureogredja]] so bile delno ponovno uporabljene ''spolije'' (ostanki) starejših antičnih velikih zgradb.<ref>Nachgewiesen durch Forscher der TU Berlin, vgl.: http://baugeschichte.a.tu-berlin.de/bg/forschung/projekte/antike/maxentiusgebaelk.htm</ref>
 
== Inženiring ==