Ali-paša Rizvanbegović: Razlika med redakcijama

Ali-paša Rizvanbegović je bil rojen leta 1783 v Begovini pri Stolcu, Hercegovina. Ko je bil star trideset let, je bil imenovan za kapudana rojstnega mesta. Na tem položaju je ostal do leta 1833.

Ostro je nasprotoval bosanski vstaji leta 1831, ki jo je vodil Husein Gradaščević. Iz Stolca je naredil trdno oporišče sil, zvestih Osmanskemu cesarstvu. Pri tem mu je pomagal lojalist [[Smail-aga Čengić]], kapudan Gackega, ki je enako postopal v svoji kapitaniji.

V prvi fazi upora je dal zatočišče osmanskemu guvernerju Namik-paši, pobeglemu iz [[Travnik, Bosna|Travnik]]a. Uporniška vojska iz Sarajeva se je odpravila v napad na Stolac, ko je izvedela, da je Namik-paša zapustil mesto, pa je napad ustavila.

Po zmagi je večina Hercegovine prišla v roke upornikov. Uporniki so začeli oblegati Stolac, ki ga je Ali-paša Rizvanbegović dobro branil. Ko je Ali-paša Rizvanbegović na začetku marca 1832 prejel sporočilo, da so uporniki zaradi zime izčrpani, je prebil blokado in pognal oblegovalce v beg. Uporniki so iz Sarajeva poslali vojsko pod poveljstvom Mujage Zlatarja, ki naj bi okrepila oblegovalce Stolca. Ko so do upornikov prispele novice o bližajoči se veliki osmanski ofenzivi, so njegovo vojsko 16. marca 1832 odpoklicali.

Vojska hercegovskih lojalistov je z boka napadla Gradaščevićevo vojsko in se prebila skozi njene vrste. Napad je bil nepričakovan in je prisilil upornike k umiku Sarajevo. Vodje upora so sprevideli, da je nadaljevanje upora brezupno. Cesarska vojska je 5. junija 1832 osvojila Sarajevo, Gradaščević pa je pobegnil v [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]].

Ali-paša Rizvanbegović je za svoje zasluge v zatiranju vstaje in velike vojaške veščine zaslužil primerno nagrado. Sultan [[Mahmud II.]] ga je leta 1833 povišal v [[vezir]]ja in mu dal na izbiro, kje želi vladati. Ali-paša ga je vprašal, če je mogoče Hercegovino odcepiti od Bosanskega pašaluka in v njej ustanoviti nov pašaluk. Sultan mu je željo izpolnil. Glede na to, da se je v Bosni ravno končala množična vstaja, v kateri je velik del Hercegovine ostal zvest sultanu, je bila njena odcepitev in povišanje v pašaluk očitno skladna s sultanovo politiko. Ali-paša je upal, da bo njegov položaj deden in ostal v njegovi dtužini, vendar se je motil. Po njegovi smrti so Hercegovski pašaluk preprosto ukinili.

{{Quotecitatni blok|''"Naš odkritosrčni cesar me ljubi in me je zato postavil za tretjino bliže sebi. Ponudil mi je, da postanem vezir, kjer koli hočem, vendar nisem hotel biti vezir ničesar drugega kot Hercegovine, ločene od Bosanskega pašaluka. V Hercegovino so vključene županije Prijepolje, Pljevlja s Kolašinom in Šaranci z Drobnjakom, Čajniče, Nevesinje, Nikšić, Ljubinje-Trebinje, Stolac, Počitelj, Blagaj, Mostar, Duvno in polovica okrožja Konjic, ki je na tej strani Neretve. To je bilo dano meni, mojim otrokom in sorodnikom in to sem storil, da preprečim, da bi nek hud paša vladal nad Hercegovino. Mislil sem, da je bolje, da vladam nad Hercegovino jaz kot domačin namesto kakšnega tujca - nihče se ne more ogniti svoji hiši. Vse bom sodil po pravici ..."''}}

{{Quotecitatni blok|''"Od danes naprej nikomur več ne bo treba hoditi k cesarju v Istanbul. Tukaj v Mostarju je vaš Istanbul, tukaj v Mostarju pa vaš cesar."''}}

Ali-paša Rizvanbegović se je kot novi vezir Hecegovine še posebej trudil za napredek kmetijstva in poskušal ozdraviti nekoč močno gospodarstvo Bosanskega pašaluka. Med njegovim upravljanjem so glavni hercegovski kmetijski proizvodi postali oljke, mandlji, kava, riž in citrusi.<ref name=ref2>Zulfikarpašić, Adil; Djilas, Milovan; Gaće, Nadežda (1998). ''The Bosniak''. ISBN 9781850653394. </ref>