Hiparhija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m poenotenje predlog, drugi drobni popravki AWB |
|||
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
'''Hiparhija''', [[Stari Grki|starogrška]] [[filozof]]inja, *ok. 350 pr. n. št, †ok. 280 pr. n. št. Bila je predstavnica [[kiniki|kinične]] šole in žena [[Krates iz Teb|Kratesa iz Teb]]. Rodila se je v Maroneji, zato je v literaturi pogosto omenjena kot '''Hiparhija iz Maroneje''', od koder se je njena družina preselila v [[Atene]]. Tam je Hiparhija prišla v stik z Kratesom iz Teb, enim izmed najbolj znanih filozofov kinikov tistega časa. Zaljubila sta se in se kljub neodobravanju njenih staršev poročila. Odločila se je, da bo na atenskih ulicah živela skupaj z možem, po načelu revščine kinikov.
Njenih del in filozofskih pogledov je ohranjenih le malo, ampak tako kot večina kinikov, je tudi ona vplivala s svojim načinom življenja, ki je bil takrat za ugledne ženske ekstremno nesprejemljiv. Zgodba o njeni romanci s Kratesom in njena zavrnitev konvencionalnih metod je postala priljubljena tema za poznejše pisatelje.
==Življenje ==
Hiparhija je bila rojena leta 350 pr. n. št. v Maroneji v [[Trakija|Trakiji]] (današnja južna Bolgarija in severovzhodna Grčija). Odraščala je v premožni družini, ki ji je lahko privoščila osnovno izobrazbo, kot je branje. Z družino so se preselili v Atene, kjer je njen brat Metrokel postal učenec filozofa Kratesa iz Teb. Hiparhija se je zaljubila v Kratesa in zagrozila svojim staršem, ki poroke niso odobravali, da bo storila samomor, če ji prepovedo poroko z njim. Njena starša sta iz obupa prosila Kratesa, da jo poskuša odvrniti od poroke. Le-ta si je slekel oblačila, stopil pred njo in ji rekel: »To je tvoj izbranec, to je vse njegovo premoženje, zdaj se pa odloči! Tvoj mož pa ne bom, če ne boš sprejela enakega načina življenja.« Hiparhija je bila z videnim zadovoljna in se je brez težav odločila za poroko ter sprejela način življenja kinika. Kiniki so živeli v skladu z naravo. Odrekli so se vsemu svojemu premoženju ter obdržali le plašč in malho, v kateri so hranili vse potrebno. Hiparhija se je oblačila v moška oblačila in živela enakovredno življenje kot njen mož, npr. se udeleževala [[
== Filozofija ==
Hiparhija je bila kinik. [[Kinizem]] predstavlja eno izmed najbolj opaznih helenističnih teorij. Začetnik kinikov je bil [[Sokrat]]ov učenec [[Antisten]]. Pomembnejša predstavnika pa sta bila še [[Diogen iz Sinope|Diogen]] in Krates. Kinizem je kasneje imel pomemben vpliv na [[stoicizem]]. Njihovo ime verjetno izvira iz grške besede (kynikós), ki je opisovala njihovo čemerno in ošabno vedenje in pomeni »pasji«.
Za kinike je namen življenja živeti v skladu in soglasju z naravo. Menijo, da živi srečno življenje tisti, ki živi v skladu s svojimi potrebami, vendar zavrača želje po bogastvu, moči in slavi. Zato so tudi živeli na ulicah brez vsega razen plašča in malhe, v kateri so hranili vse potrebno. Navidez se niso razlikovali od beračev razen po izobrazbi. Kot je za kinike značilno, je znano, da sta tudi Hiparhija in Krates, ko sta začutila željo, zadovoljevala svoje spolne potrebe ne glede na okolico. Cilj življenja kinikov je razcvet človeka in duševna jasnost ali lucidnost- svoboda od neznanja, neumnosti in domišljavosti. Razcvet človeka se doseže z življenjem v soglasju z naravo. Po njihovem mnenju je domišljavost posledica napačnih sodb vrednosti, ki povzročajo negativna čustva, nenaravne želje in začaran značaj. Razcvet človeka je odvisen od samozadostnosti, ravnodušnosti, ljubezni do človeštva in brezbrižnosti do spremenljivosti življenja. Zakonov, običajev in socialnih konvencij, kiniki, ne jemljejo za samoumevne. Ker so živeli na ulicah, na očeh javnosti so bili pogosta tarča žalitev, zaradi njihovega nekonvencionalnega obnašanja.
Vrstica 25:
Zgodba o Hiparhijinem začetnem nasprotovanju in kasnejših osvajanjih Kratesa kljub neodobravanju njenih staršev, je bila zelo priljubljena predvsem od 16. stoletja dalje. Omenjena je v knjigi [[Lodovico Guicciardini|Lodovica Guicciardinija]] z naslovom ''L’hore di ricreatione''. Prav tako je bila ta zgodba ena izmed zgodb v delu ''Proefsteen van de Trou-ringh'' nizozemskega pesnika [[Jacob Cats|Jacoba Catsa]]. [[William Penn]] je o njej pisal v svojem delu ''Ne križ, ne krona'' (No Cross, No Crown), kjer je Hiparhijo označil za [[Puritanci|puritanko]], glede na njene vrednote in moralno držo. V usta ji polaga naslednje besede:
{{
Hiparhijin in Kratesov zakon je v 17. stoletju navdihnil [[Pierre Petit|Pierra Petita]], ki je v latinščini napisal pesem ''Cynogamia, sive de Cratetis et Hipparches amoribu''. V istem stoletju je italijanska redovnica [[Clemenza Ninci]] napisala dramo z naslovom ''Zakon filozofinje Hiparhije'' (Sposalizio d'Iparchia filosofa). Drama se je igrala samo po samostanih, tako da je dosegla širšo javnost šele v 19.stoletju. V tem stoletju je nemški pisatelj [[Christoph Martin Wieland]] izdal roman z naslovom ''Krates in Hiparhija'' (Krates und Hipparchia), kjer sta glavna junaka povzeta po resničnih zakoncih. Ameriška pisateljica [[H.D.|Hilda "H.D." Doolittle]] je v 20. stoletju napisala roman ''Hiparhija'' (Hipparchia), v katerem se zgodba vrti okoli Hiparhijine hčerke. Filozofinja je bila prav tako inspiracija za psihološki roman ''Hiparhijina odločite''v (L'Étude et le rouet), izdanega 1990. Avtorica je francoska feministična filozofinja [[Michèle Le Dœuff]], ki je v knjigi obravnavala vlogo žensk v filozofiji. Hiparhija je bila v [[Feminizem|feminističnih gibanjih]] zelo pomemben lik. Predstavljala je prvo žensko, ki je odkrito pokazala, da je enakovredna moškim. Zato je bila pogosto omenjena v raznih feminističnih revijah, knjigah in drugih delih.
Vrstica 46:
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Starogrški filozofi]]
[[Kategorija:Filozofinje]]
| |||