Ivan Roškar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mailman (pogovor | prispevki)
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Mailman (pogovor | prispevki)
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Vrstica 4:
== Družina in življenje==
 
Ivan Roškar se je rodil na mamini domačiji na Malni kot nezakonski sin Ane Roškar, kmetovalke in poznejše gostilničarke, in Jurija Knupleša, jurovskega tesarsko-zidarskega mojstra. Ana Roškar je bila ob Ivanovem rojstvu neporočena, oče Knupleš pa je bil takrat že poročen z drugo žensko. Leta 1882 se je Ivan poročil z Alojzijo Rantaša iz [[Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurija ob Ščavnici]], nečakinjo jurovskega župnika. Z njo sta si ustvarila v naslednjih letih številno družino in živela v podeželski vili, ki v slabem stanju še dandanes stoji. Leta 1885 se je Ana Roškar tudi sama poročila in se je odtlej pisala Bračko. Tam na Malni sta Ivan in žena Alojzija gospodarila na svojem veleposestvu, posvečena kmetijstvu, a on tudi krajevni politiki. Že leta [[1885]] je postal župan [[Malna|Malne]], od tod pa je njegova politična kariera šla le še navzgor. Politično je organiziral in vodil Slovence Lenarškega okraja ,da so prvič prevzeli oblast nad okrajem in institucijami in tako ustavili Nemški vpliv po celotnih [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]]. Sodeloval je v okrajnem zastopu, okrajni hranilnici in krajevni posojilnici. V mladosti pristaš politične sloge se je pod vplivi [[Fran Kovačič|dr.Frana Kovačiča]] priključil [[Anton Korošec|dr.Antonu Korošcu]] in je v letih [[1902]]-[[1918]] v [[DeželniŠtajerski zbordeželni (Štajerska)zbor|Štajerskem deželnem zboru ]]<nowiki/> v Gradcu zastopal volilni okraj [[Ljutomer]] - [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]]. V letih [[1907]]-[[1918]] je v [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnem zboru]] na Dunaju zastopal podeželski okraj [[Maribor]]-levi breg ter bil ustanovitelj in prvi predsednik [[Slovenska kmetska zveza|Slovenske kmetske zveze]] ([[1907]]). Ivana Roškarja lahko štejemo med prvoborce za osamosvojitev Štajerskih Slovencev od Avstrije. Zaradi tega je bil kot velik rodoljub označen za "srbofila" ob pričetku 1. svetovne vojne tudi aretiran in zaprt v Gradcu.
 
Po vojni se 10.11.1918 v Lenartu ustanovi [[Narodni svet|Narodni svet]] za okraj Sv. Lenart v Slovenskih goricah, kjer so ga izvolili za predsednika Narodnega sveta. V kabinetu druge vlade [[Stojan Protić|Stojana Protića]] je bil leta [[1919|1920]] minister za kmetijstvo. Kot poslanec v Narodni skupščini [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] v Beogradu se je zanimal za strokovna kmečka vprašanja (gasilstvo, lov, regulacija voda, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo). Februarja 1922 kot prvi Slovenski poslanec v skupščini SHS zahteva od obrambnega ministra Vasić-a in Vlade, da slovenski vojaki služijo vojaški rok v domovini Sloveniji, kar je izzvalo revolt v armadnem vrhu.
 
Konec leta [[1922]] se je umaknil iz parlamentarnega življenja in se omejil na krajevno politiko, kjer je do smrti deloval kot [[župan]]. Politično se je realiziral kot predstavnik kmečkih posestnikov. Za seboj je pustil lepo premoženje in veliko potomcev.