Alba (liturgično oblačilo): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3:
'''Alba''' (iz latinskega ''albus'', kar pomeni 'bela') je ohlapno belo oblačilo, dolgo do gležnjev in običajno opasano s [[cingulum]]om (vrsta pasu, včasih vrv, ki se uporablja pri samostanskih oblačilih, na primer pri [[frančiškani]]h in [[kapucini]]h). To je preprosta dolga bela platnena tunika, kakršne so uporabljali že [[Starorimska civilizacija|stari Rimljani]], zdaj pa se uporablja kot liturgično oblačilo [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške]], [[anglikanizem|anglikanske]], [[luteranstvo|luteranske]] in metodistične cerkve.
Kot preprosto izvedenko navadnih oblačil 1. stoletja so albo zelo zgodaj sprejeli kristjani, predvsem pa duhovščina, za uporabo pri [[
Dandanes je alba običajna za ministrante pri [[maša|maši]], tako [[duhovnik]]e kot [[laik]]e, in se nosi nad [[talar]]jem ter pod drugimi posebnimi oblačili, kot so [[štola]], [[dalmatika]] ali [[mašni plašč]]. Če alba ovratnika ne pokriva popolnoma, se pod njo pogosto nosi [[amikt]]. S krajšanjem alb sta nastali korokta ali koretlja, ki ju nosijo kanoniki in škofi. Post[[Tridentinski koncil|tridentinske]] albe so bile pogosto izvezene s čipkami. Od takrat ta podrobnost ni v več v modi, razen v delih anglo-katoliškega gibanja in nekaterih zelo tradicionalnih arabsko-katoliških župnijah.
|