Kromosom: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Tegel (pogovor | prispevki)
m vrnitev sprememb uporabnika 193.138.48.230 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
Oznaka: vrnitev
nigga
Vrstica 4:
Število kromosomov je od vrste do vrste različno; v celicah [[vinska mušica|vinske mušice]] jih je na primer 8, v človeških celicah pa 46. Zvitki iz DNK in beljakovin, ki sestavljajo kromosom evkariontskih celic, morajo biti natančno urejeni in strnjeni, da se lahko ogromne molekule DNK stisnejo v celično jedro.<ref name=Boyer>Boyer R.: Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005, str. 265–266.</ref> [[Prokariont]]i ([[bakterije]] in [[arheje]]) imajo v celici običajno po en krožni kromosom.<ref name=Thanbichler/>
 
Strnjeni kromosomi pri evkariontih nastanejo med celično delitvijo na sledeč način: najprej ima molekula linearno zgradbo. Potem se prvič zvije, in sicer spiralno, zato je tudi v obliki dvojne vijačnice. Drugič se ovije okoli histonov ali histonskih beljakovin. Ta skupek se imenuje [[nukleosom]]. Posamezni paketipketi izgledajo kot vozli na vrvi. Nukleosomi se združujejo v nukleosomske pakete, takrat se zvijejo tretjič. Četrtič se več paketov zgosti in nastane struktura četrtega zvijanja. Nastali produkt se imenuje [[kromatin]] ali kromatinsko vlakno. Več kromatinov se pred delitvijo, natančneje v [[Mitoza|profazi]], ki je prvo obdobje delitve (ostala so še: metafaza, anafaza in telofaza). Zvijejo se še petič, in takrat je izoblikovan kromosom.
 
Kromosomi v celičnem jedru niso vidni, niti pod [[mikroskop]]om, če celica ni v fazi delitve. Med celično delitvijo pa postane DNK v kromosomu tesneje strnjena in takrat so kromosomi vidni pod mikroskopom. Do večina znanih dognanj o kromosomih so tako raziskovalci prišli s pomočjo celic v fazi delitve.<ref>http://ghr.nlm.nih.gov/handbook/basics/chromosome, vpogled: 19. 10. 2012.</ref>