Avtoimunski hepatitis: Razlika med redakcijama

'''Avtoimunski hepatitis''' je redka<ref name=Rihtarsic/> [[kronična bolezen|kronično]] [[avtoimunska bolezen|avtoimunsko]] [[vnetje jeter]].<ref name=SMS/> Vzrok ni znan, gre pa verjetno za kombinacijo okolijskih in genetskih dejavnikov, ki sprožijo z [[limfocit T|limfociti T]] posredovan avtoimunski vnetni odziv v jetrih. Organizem tvori [[avtoprotitelo|avtoprotitelesa]], ki napadejo [[jetrna celica|jetrne celice]], kar postopoma vodi v [[vnetje]] in [[nekroza|nekrozo]] jeter.<ref name=Rihtarsic/> Začetni [[simptom]]i so lahko [[utrujenost]], [[bolečine v mišicah]] ter klinični znaki akutnega vnetja jeter ([[vročina]], [[zlatenica]], bolečina v zgornjem desnem delu [[trebuh]]a). Pogosto bolezen v začetku poteka povsem brezsimptomno, zdravniki pa jo odkrijejo le zaradi povišanih vrednosti testov delovanja jeter.<ref name=Czaja>{{cite journal|last1=Czaja|first1=AJ|title=Autoimmune liver disease|journal=Current Opinion in Gastroenterology|date=May 2004|volume=20|issue=3|pages=231–40|pmid=15703647|doi=10.1097/00001574-200405000-00007}}</ref> Nezdravljeni avtoimunski hepatitis lahko povzroči [[fibroza|fibrozo]] in [[ciroza jeter|cirozo jeter]].<ref name=SMS/><ref name=Rihtarsic/> Pri zdravljenju se uporabljajo [[kortikosteroid]]i in [[azatioprin]].<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518202/hepatitis?query=hepatitis&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 12. 2020.</ref>