Jakob Friedrich Fries: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 9:
Fries je študiral teologijo na [[husiti|husitski]] akademiji [[Unitas Fratrum]] v [[Niesky|Nieskyju]], [[Saška]] in filozofijo na [[Univerza v Leipzigu|Univerzi v Leipzigu]] in [[Univerza v Jeni|Jeni]]. Leta 1806 je postal profesor filozofije in matematike na [[Univerza v Heidelbergu|Univerzi v Heidelbergu]].
 
Tokom razvijanja njegovih psiholoških mišljenj je opustil husitsko pozitivno teologijo, ohranil pa je njen duhovni in simbolični pomen. Njegov filozofski položaj je bil v primerjavi z njegovimi sodobniki utrjen že z njegovim kritičnim delom ''O [[Karl Leonhard ReinholdReinholduReinhold|Reinholdu]], [[Fichte]]ju in [[Schellingu]]'' (Reinhold, Fichte und Schelling, 1803) in bolj sistematskimi razpravami ''Sistemi filozofije kot evidentne znanosti'' (System der Philosophie als evidente Wissenschaft, 1804) in ''Znanje, prepričanje in slutnja'' (Wissen, Glaube und AchnungAhdnung, 1805).
 
Friesova najpomembnejša razprava ''Nova antropološka kritika razuma'' (Neue oder antropologische Kritik der Vernunft, druga izdaja, 1828-1831) je bila poskus uveljavitve njegove psihološke analize kritične filozofije Immanuela Kanta. Leta 1811 je objavil ''Sistemi logike'' (System der Logik, izdaja 1819 in 1837), leta 1814 pa Julius und Evagoras, filozofsko romanco. Bil je tudi del političnih polemik, in leta 1816 je napisal [[antisenmitizem|antisemitsko]] delo ''O ogroženosti blaginje in značaja Nemcev s strani Judov'' (Über die Gefährdung des Wohlstandes und des Charakters der Deutschen durch die Juden),v kateri poleg drugih stvari zagovarja različen znak na oblekah Judov, da bi jih razlikovali od ostalih prebivalcev. Jude je okrivil za slabo ekonomsko stanje in uničevanje nemške blaginje.
Vrstica 17:
Friesovo pismo [[Karl Sand|Karlu Sandu]], morilcu konzervativnega dramatika [[August von Kotzebue|Augusta von Kotzebueja]], v katerem ga Fries odvrača od udeleževanja skrivnih skupščin, je bilo uporabljeno kot dokaz o Friesovi sooudeležbi v zaroti. Umor je bil uporabljen kot izgovor za preganjanje liberalnih Nemcev, ki so zahtevali združitev Nemčije. Sodišče v Mainzu ga je obsodilo sokrivde pri umoru, odvzeta mu je bila profesura na univerzi in prepovedano poučevanje filozofije. Kljub vsemu je še prejemal plačo in je lahko predaval matematiko in fiziko v Jeni. Prav tako je dobil dovoljenje za poučevanje filozofije, vendar le v njegovih prostorih določenemu krogu študentov. Leta 1838 pa so njegovo prepoved poučevanja uradno preklicali.
 
Fries je umrl 10. avgusta 1843. Njegova najpomembnejša dela, napisana v času njegovega poučevanja v Jeni, so ''Priročnik praktične filozofije'' (Handbuch der praktischen Philosophie, 1817-1832), ''Priročnih fizične antropologije'' (Handbuch der psychischen Anthropologie, 1820-1821) in ''Matematična filozofija narave'' (Die mathematische Naturphilosophie, 1822).
 
== Filozofija ==