Jakob Friedrich Fries: Razlika med redakcijama

m
brez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
'''Jakob Friedrich Fries''', [[Nemci|nemški]] [[Kant|novokantovski]] [[filozof]], * [[23. avgust]] [[1773]], † [[10. avgust]] [[1843]].
 
Za razliko od Kantovih najbližjih privržencev, se Fries ni omejeval samo na Kantove trditve, svojega sistema pa tudi ni ustvaril, kot so to ponavadi počeli [[nemški idealizem|nemški idealisti]]. Sprva se Fries opredeli kot mislec, ki skuša predstaviti idejo o [[intuicija|intuiciji]] v Kantovi filozofiji, brez spreminjanja njegovega ključnega značaja. Za Friesa, AhndungSlutnjo (slutnjadie Ahnung), jeopredeli kot zmožnost našega uma zaznavanjezaznavanja božanskosti v naravi in človeškem duhu, preko kapacitete našega osebnega razloga. Fries meni, da te posebne sposobnosti tvorijo ključno povezavo med znanjem in vero. Povezava bi igrala pomembno vlogo v razvoju moderne filozofije, pri kateri religija skuša preseči omejitve racionalizma brez, da bi ga zamenjale nadnaravne razlage.
 
== ŽIVLJENJEŽivljenje ==
 
Fries je študiral teologijo na [[husiti|husitski]] akademiji Moravian[[Unitas BrethrenFratrum]] v Niesku[[Niesky|Nieskyju]], [[Saška]] in filozofijo na univerzi[[Univerza v Leipzigu|Univerzi v Leipzigu]] in [[Univerza v Jeni|Jeni]]. Po potovanju letaLeta 1806 je postal profesor filozofije in matematike na univerzi[[Univerza v Heidelbergu|Univerzi v HeidelbergHeidelbergu]].
 
Tokom razvijanja njegovih psiholoških mišljenj je opustil husitsko pozitivno teologijo Moravianov, ohranil pa je njen duhovni in simbolični pomen. Njegov filizofskifilozofski položaj je bil v primerjavi z njegovimi sodobniki utrjen že z njegovim kritičnim delom ''O [[Karl Leonhard ReinholdReinholdu]], [[Fichte]]ju in [[Schellingu]]'' (Reinhold, Fichte und Schelling, (1803) in bolj sistematskimi razpravami ''Sistemi filozofije kot evidentne znanosti'' (System der Philosophie als evidente Wissenschaft, (1804) in ''Znanje, prepričanje in slutnja'' (Wissen, Glaube und Achnung (, 1805).
 
Friesova najpomembnejša razprava, ''Nova antropološka kritika razuma'' (Neue oder antropologische Kritik der Vernunft, (druga izdaja, 1828-1831) je bila poskus uveljavitve njegove psihološke analize kritične filozofije Immanuela Kanta. Leta 1811 je objavil ''Sistemi logike'' (System der Logik, (izdaja 1819 in 1837), leta 1814 pa Julius und Evagoras, filozofsko romanco. Bil je tudi del političnih polemik, in leta 1816 je napisal Ueber[[antisenmitizem|antisemitsko]] delo ''O ogroženosti blaginje in značaja Nemcev s strani Judov'' (Über die GefaehrdungGefährdung des Wohlstandes und des Charakters der Deutschen durch die Juden (On the Danger Post by the Jews to German Well-Being and Character),v kateri poleg drugih stvari zagovarja različen znak na oblekah judovJudov, da bi jih razlikovali od ostalih prebivalcev, ter spodbuja preseljevanje le-teh iz Nemških dežel. KrivilJude je judeokrivil posedovanjaza prevelikih količin denarja vslabo njihoviekonomsko družbistanje in uničenjauničevanje nemške blaginje.
 
Leta 1816 je bil povabljen v Jeno, da bi poučeval tam teoretično filozofijo, matematiko, fiziko in se pridružil kampanji proti takrat prevladujoči romantiki. V politiki je bil močan liberalistliberalec in unionistzagovornik nemške združitve, naredil pa je tudi veliko, da bi navdihnil organizacijo Burschenschaft. Objavil je tudi brošuro, ki poziva k izključitvi judovJudov iz javnega življenja v Nemčiji. Leta 1816 je objavil njegove poglede v brošuri, Von deutschem Bund und deutscher Staatsverfassung, posvečen mladini Nemčije. Njegov vpliv je dal močan zagon agitaciji, ki je vodila leta 1819 k problemu uredb v Carlsbadu.
 
Friesovo pismo [[Karl Sand|Karlu Sandu]], (edenmorilcu odkonzervativnega dramatika [[August von Kotzebue|Augusta Friesovihvon privržencev)Kotzebueja]], v katerem ga Fries odvrača od udeleževanja skrivnih skupščin, je bilo uporabljeno kot dokaz o Friesovi sooudeležbi v zaroti. Mainz-ovaUmor komisijaje gabil jeuporabljen obsodila;kot glavniizgovor vojvodaza Weimarjapreganjanje jeliberalnih bilNemcev, prisiljenki muso odvzetizahtevali nazivzdružitev profesorjaNemčije. inSodišče muv prepovedalMainzu poučevanjega filozofije.je Vojvodaobsodilo sokrivde pri umoru, odvzeta mu je vseenobila šeprofesura vednona izplačevaluniverzi njegovin honorarprepovedano inpoučevanje letafilozofije. Kljub vsemu je bilše Friesprejemal zopetplačo pozvanin je klahko poučevanjupredaval matematikematematiko in fizikefiziko v Jeni. Prav tako je dobil dovoljenje za poučevanje filozofije, vendar le v njegovih prostorih določenemu krogu študentov. Leta 1838 pa so njegovo prepoved poučevanja uradno preklicali.
 
Fries je umrl 10. avgusta 1843. Njegova najpomembnejša dela, napisana v času njegovega poučevanja v Jeni, so ''Priročnik praktične filozofije'' (Handbuch der praktischen Philosophie, (1817-1832), ''Priročnih fizične antropologije'' (Handbuch der psychischen Anthropologie, (1820-1821), in ''Matematična filozofija narave'' (Die mathematische Naturphilosophie, (1822).
 
== FILOZOFIJAFilozofija ==
 
Brez pomislekov Friesovo najpomembnejše delo je Wissen, Glaube und Ahndung, ki vključuje pojem Ahndung (slutnja) in diskutira to idejo. Fries napeljuje bralca na njegova daljša dela, za katera meni, da s kančkom humorja predstavljajo njegovo ezoterično filozofijo, v kateri si vzame čas, da razloži stvari sistematično.
Teorija Immanuela Kanta je, da lahko poznamo pojav, in ne stvari tako kot so, saj nam primankuje intelektualne intuicije ali kapacitete, da direktno zaznamo stvari onstran tega kar naši čuti nam sporočajo. To, poleg drugih stvari, onemogoča katerakoli prepričanja o bogu in posmrtnem življenju. Kant je poskušal rešiti to nemogočo situacijo z nakazovanjem tega v praksi, naš razlog zahteva od nas, da sprejmemo obstajanje teh subjektov, ki temeljijo na moralni podlagi.
Kot mnogo drugih, je Fries zavrnil to Kantovo teorijo in jo imel za popolno iluzijo. Zanj, je gotovost vere in prepričanj najvišja oblika razumnosti. Resnica nam je na tem nivoju direktno podana. Znanje, ki ga je enačil z znanjem naravnega sveta temelječega na razumevanju, nikakor ne more iti preko razumevanja navadnih spletov med pojavi. Probati, kot je Kant, da racionalno deduciramo iz harmonije narave, to da je moral obstajati vsemogočni vzrok, za Friesa ni bilo smiselno. Rajši je trdil, da je obstajala tretja sposobnost, ki nam dovoli imeti slutnjo za višji red, ki je skrit za lepoto narave in človekove duše.
Po eni strani, je verjel da skozi razumevanje, pri danem času in trudu, smo bili vsaj teoretično zmožni dojemanja vsakega dogodka v prihodnosti, odkar stvari se razkrivajo skozi zakone. Po drugi strani, je verjel, da smo imeli sposobnost omogočanja da sprejemamo nominalno realnost direktno. Obe strani sta bili nepovezani v njegovem umu.
 
Teorija Immanuela Kanta je, da lahko poznamo pojav, in ne stvari tako kot so, saj nam primankujeprimanjkuje intelektualne intuicije ali kapacitete, da direktno zaznamo stvari onstran tega kar naši čuti nam sporočajo. To, poleg drugih stvari, onemogoča katerakoli prepričanja o boguBogu in posmrtnem življenju. Kant je poskušal rešiti to nemogočo situacijo z nakazovanjem tega v praksi, naš razlog zahteva od nas, da sprejmemo obstajanje teh subjektov, ki temeljijo na moralni podlagi.
== VPLIV IN ZAPUŠČINA ==
 
Kot mnogo drugih, je Fries zavrnil to Kantovo teorijo in jo imel za popolno iluzijo. Zanj, je gotovost vere in prepričanj najvišja oblika razumnosti. Resnica nam je na tem nivoju direktno podana. Znanje, ki ga je enačil z znanjem naravnega sveta temelječega na razumevanju, nikakor ne more iti preko razumevanja navadnih spletov med pojavi. ProbatiPo eni strani, kot je Kantverjel v determinizem, da racionalnoskozi deduciramo iz harmonije naraverazumevanje, topri dadanem ječasu moralin obstajatitrudu, vsemogočnismo vzrok,vsaj zateoretično Friesazmožni nidojemanja bilovsakega smiselno.dogodka Rajšiv je trdilprihodnosti, dasaj jese obstajaladogodki tretjarazkrivajo sposobnost,skozi kizakone. namPo dovolidrugi imetistrani, slutnjoje za višji redverjel, kida jeneposredno skritzaznavamo zarealnost. lepotoObe naravestrani insta človekovezanj dušenepovezani.
Za razliko od Hegla ali Schopenhauera, Friesove ideje nikoli niso postale ekstremno vplivne v post-Kantovi filozofiji. Čeprav pa Friesovovo mišljenje je postalo najljubši kontakt s Kantovo teorijo – dovoljuje priznanje Kantove kritične filozofije z dodatkom intuitivnega elementa, ki ga je sam Kant zavrnil. Tako, okoli leta 1900, prenovljen interes v miselni sistem Friesa je vodil h kreaciji
neo-Friesove šole v Nemčiji. To gibanje je vključevalo mislece, kot so Leonard Nelson in filozof Rudolf Otto. Fries je bil zelo občudovan iz strani slednjega, ki je izpeljav njegovo idejo o nadnaravnem iz Friesovega Ahndung-a. Ena od Ottovih prvih del je bila tudi naslovljena z The Philosophy of Religion based on Kant and Fries (1909). Paul Tillich tudi priznava Friesove prispevke k njegovi filozofiji o religiji.
Fries je imel tudi vpliv na Karla Gustava Junga, Mircea Eliade, Sira Karla Popperja in Juliusa Krafta.
 
== DELAVpliv in zapuščina ==
 
Za razliko od [[Hegel|Hegla]] ali [[Schopenhauer]]ja, Friesove ideje nikoli niso postale ekstremno vplivne v postkantovski filozofiji. Sicer sledi Kantovi filozofiji, kot novo vrednost pa ji doda intuitivni element slutnje, ki ga je sam Kant zavrnil. Okoli leta 1900 se je obnovilo zanimanje za njegovo filozofijo. To generacija nemških filozofov je vključevala mislece, kot sta [[Leonard Nelson]] in filozof [[Rudolf Otto]]. Slednji ga je zelo občudoval in povezal 'Ahnung' s svojim konceptom ''svetega'' (Heilig). Ena od Ottovih prvih del je bila tudi naslovljena s ''Filozofija Kanta in Friesa'' (1909). [[Paul Tillich]] tudi priznava Friesove prispevke k njegovi filozofiji o religiji.
Fries je imel tudi vpliv na [[Karl Gustav Jung|Karla Gustava Junga]], [[Mircea Eliade|Mirceo Eliadeja]], Sira[[Karl Popper|Karla Popperja]] in [[Julius Kraft|Juliusa Krafta]]<ref>[[de:Julius_Kraft_(Soziologe)]]</ref>.
 
== Dela ==
 
* Fries, Jakob. Reinhod, Fichte und Schelling. 1803.
* Fries, Jakob. Die Geschichte der Philosophie. 1837-1840.
 
== SKLICISklici ==
{{sklici}}
 
== VIRIViri ==
 
* Jakob Friedrich Fries. [internet]. [uporabljeno 23.11.2017]. Dostopno na naslovu: https://www.britannica.com/biography/Jakob-Friedrich-Fries.
* Jakob Friedrich Fries. [internet]. [uporabljeno 23.11.2017]. Dostopno na naslovu: http://www.friesian.com/fries.htm.
* Jakob Friedrich Fries. [internet]. [uporabljeno 30.1.2018]. Dostopno na naslovu: https://de.wikipedia.org/wiki/Jakob_Friedrich_Fries.
* Jakob Friedrich Fries. [internet]. [uporabljeno 23.11.2017]. Dostopno na naslovu: http://www.newworldencyclopedia.org/entry/Jakob_Friedrich_Fries.
* Fries, Jakob Friedrich. [internet]. [uporabljeno 30.1.2018]. Dostopno na naslovu: https://www.deutsche-biographie.de/sfz69851.html.
[[Kategorija:Nemški filozofi]]
[[Kategorija:Filozofi 19. stoletja]]
[[Kategorija:Novokantovci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Leipzigu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Jeni]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Heidelbergu]]