Spomenik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
np
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 6:
Javne spomenike pogosto postavljajo z vsaj dvema dodatnima namenoma: za potrebe komemoracij ali spominskih srečanj in zaradi [[Estetika|estetske]] in [[Umetnost|umetniške]] vrednosti, ki prispeva k lepšemu videzu njegove okolice (npr. [[mesto|mesta]]). Načrtno zgrajena mesta so včasih osnovana okoli spomenikov (primera sta [[Washington]] in [[Brasília]]). Lokacijo [[Washingtonski spomenik|Washingtonskega spomenika]] so si zamislili tako, da bi jim pomagala organizirati deljenje mestne zemlje, še preden so ga začeli povezovati z [[George Washington|Georgeom Washingtonom]]. V starejših mestih so spomeniki postavljeni na točkah, ki so bile pomembne že pred postavitvijo ali pa to postanejo z njo; na trgih, pred javnimi stavbami. Eden od namenov spomenikov je narediti na opazovalca vtis in zbujati občutke moči (naroda, države, politike). V [[Angleški jezik|angleščini]] beseda »monumental« (monumentalen, velik, veličasten; povzeto iz latinščine) opisuje nekaj, kar je veliko in mogočno.
 
S terminom kulturni spomenik poimenujemo vse pomembne ostaline človekovega dela, njegove ustvarjalnosti, od funkcionalnih zgradb do arheoloških ostalin, ob njih celo izbrano nematerialno ali živo dediščino (npr.: pesmi, običaji, šege in navade, načini priprave jedi in podobno) zaradi njihove starosti, likovne ali tehnične in drugačne izjemnosti, velikosti ali zgodovinske pomembnosti. Status kulturnega spomenika ima premična dediščina, to so evidentirani in ovrednoteni predmeti, ki jih hranijo državni in pooblaščeni muzeji. Med kulturne spomenike strokovnjaki uvrščajo tudi izbrane javne spomenike. Zaradi starosti, velikosti, tehnične izjemnosti je kulturni spomenik npr.: [[Veliki kitajski zid]]. Izjemne kulturne spomenike, kakršen je Kitajski zid, UNESCO uvrsti na seznam svetovne kulturne dediščine, so spomeniki UNESCO. Trenutno je na listi 981 spomenikov ali območij v 160 državah. V Sloveniji imamo štiri območja, ki so na listi svetovne naravne in kulturne dediščine: [[Škocjanske jame]], [[Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih in stari bukovi gozdovi v Nemčiji]] razširjena ((Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Ukrajina), [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp|Kolišča na Ljubljanskem barju]] in [[DediščinaRudnika živega srebra. Almadén in Idrija |tehniško dediščino Idrije]]. Nekaj objektov ali območij je še na poskusni listi. Posebna kulturna spomenika sta odlikovana z znakom [[Evropska kulturna dediščina|evropske kulturne dediščine]] še [[Slovenska vojna partizanska bolnica Franja|Bolnišnica Franja]] in [[Cerkev sv. Duha, Zatolmin|Spominska cerkvica Javorca]]. Starejši evropski znak imajo Plečnikove [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|Žale]].
 
Javni spomeniki sporočajo [[zgodovina|zgodovinske]] ali (in) [[politika|politične]] informacije. Z njimi se zelo pogosto utrjuje oblast ali kaže svojo moč vladajoči politični sistem (npr. [[Lenin]]ovi kipi v nekdanji [[Sovjetska unija|Sovjetski zvezi]]). Do ljudstva prijaznejša funkcija spomenikov je seznanjanje s pomembnimi dogodki ali osebnostmi iz preteklosti. Navadno se postavlja spomenike mrtvim osebam; redke žive osebe s spomeniki so pogosto diktatorji, kralji, vojskovodje.