Rastlinska žila: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp ref
Vrstica 1:
[[File:Pine Leaf Vascular Bundle.jpg|thumb|Žila v iglici [[Bor (drevo)|bora]], kjer sta dobro vidna oba tipa prevajalnih tkiv (ksilem in floem).]]
'''Rastlinska žila''' je izraz, ki se v [[Botanika|botaniki]] uporablja za skupek prevajalnih [[Tkivo|tkiv]] ([[Floem|floema]], ki prevaja fotosintate in [[Ksilem|ksilema]], po katerem potujejo voda in mineralne snovi) in [[Sklerenhim|sklerenhimskih]] celic (običajno sklerenhimatskih vlaken), ki jih obdajajo ter služijo kot zaščita pred mehanskimi pritiski. Pogosto žile gradijo še drugi celični tipi, največkrat so to [[Parenhim|parenhimatske]] celice, ki lahko skrbijo za prečno prevajanje, oskrbovanje sitastih celic floema ali opravljajo katero izmed drugih funkcij.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Scarpella|first=Enrico|last2=Meijer|first2=Annemarie H.|date=2004|title=Pattern formation in the vascular system of monocot and dicot plant species|url=https://nph.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/j.1469-8137.2004.01191.x|magazine=New Phytologist|language=en|volume=164|issue=2|pages=209–242|doi=10.1111/j.1469-8137.2004.01191.x|issn=1469-8137}}</ref> Rastlinsko žilje, ki sestoji iz več žil, imenujemo [[Stela (botanika)|stela]].<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Pogled v rastline|url=https://www.worldcat.org/oclc/449281939|publisher=Nacionalni inštitut za biologijo|date=2007|location=Ljubljana|isbn=978-961-90363-7-2|oclc=449281939|lastauthor=Dermastia, Marina.|last2author2=Batič, Franc.|last3author3=Kreft, Ivan, 1941-|last4author4=Krsnik-Rasol, Marijana.}}</ref>
 
Potrebno se je zavedati, da izraz žila v botaniki ne pomeni isto kot zoološki termin, ki poimenuje [[Arterija|arterije]], [[Vena|vene]] ter [[Kapilara|kapilare]]. Po rastlinskih žili se namreč tekočina pretaka skozi notranjost zaporedno nanizanih [[Celica|celic]], medtem ko živalska žila predstavlja votlo odprtino, ki jo obdajajo celice raznih tkiv in kri tako ne teče v notranjosti celic.
 
==Položaj==
Če naredimo prečni prerez rastlinskega [[Steblo|stebla]] in ga opazujemo pod mikroskopom, bomo vselej videli, da se ksilem nahaja na notranji strani žile (je bliže centralnemu strženu), rečemo tudi, da leži adaksialno. Nasprotno floem gradi zunanji del žile (je bolj oddaljen od stržena kot ksilemske celice) oziroma leži abaksialno. V rastlinskem [[List|listu]] bo ksilem na zgornji in floem na spodnji strani žile, ker list navadno raste skoraj pravokotno na smer stebla in se zato razporeditev nekoliko zamakne. Zaradi tega bomo [[listne uši]] (''Aphidae''), ki se prehranjujejo s floemskim sokom, navadno našli na spodnji strani listi, ker na takšen način lažje dostopajo do sladkorjev.<ref>{{Navedi revijo|last=Toyokura|first=Koichi|last2=Hayashi|first2=Makoto|last3=Nishimura|first3=Mikio|last4=Okada|first4=Kiyotaka|date=2012-07-01|title=Adaxial-abaxial patterning: A novel function of the GABA shunt|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3583945/|magazine=Plant Signaling & Behavior|language=en|volume=7|issue=7|pages=705|doi=10.4161/psb.20346|pmid=22751326}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|edition=7th ed7.|title=Biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/57368924|publisher=Pearson, Benjamin Cummings|date=2005|location=San Francisco|isbn=0-8053-7171-0|oclc=57368924|lastauthor=Campbell, Neil A., 1946-2004.}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=2004-02-03|title=Vascular Patterning: Xylem or Phloem?|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0960982204000326|magazine=Current Biology|language=en|volume=14|issue=3|pages=R112–R114|doi=10.1016/j.cub.2004.01.017|issn=0960-9822}}</ref>
 
==Tipi žil==
Vrstica 20:
 
===Kolateralne žile===
Zanje je značilno, da prevajalna tkiva obdajajo sklerenhimske celice (sklerenhimatska vlakna). Navadno ločimo štiri podtipe.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|edition=Eighth edition8.|title=Raven Biology of plants|url=https://www.worldcat.org/oclc/781446671|location=New York|isbn=978-1-4292-1961-7|oclc=781446671|lastauthor=Evert, Ray Franklin,|last2author2=Revision of: Raven, Peter H.}}</ref>
 
====Nedovršene kolateralne žile====
Vrstica 51:
==Razporeditev žil==
[[File:Dicot Stems.jpg|thumb|Prečni prerez stebla [[Dvokaličnice|dvokaličnice]], kjer vidimo, da so žile razporejene enakomerno v urejenem krogu.]]
Velja, da so žile v steblu dvokaličnice razporejene v krožnem enakomerno urejenem vzorcu. Hkrati so vsi prevajalni skupki približno enakih velikosti. Nasprotno so žile enokaličnic nanizane neurejeno in variirajo po svoji velikosti, pri čemer so manjše načeloma bližje [[Epidermida|epidermidi]] (rastlinski povrhnjici). Zaradi takšnega neurejenega vzorca v steblu ne najdemo jasno določenega območja osrednjega stržena.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Plant Structure II|url=https://www2.estrellamountain.edu/faculty/farabee/biobk/BioBookPLANTANATII.html|website=www2.estrellamountain.edu|accessdate=2020-12-02}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Monocotyledon - an overview {{!}} ScienceDirect Topics|url=https://www.sciencedirect.com/topics/earth-and-planetary-sciences/monocotyledon|website=www.sciencedirect.com|accessdate=2020-12-02}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Monocot vs. Dicot|url=https://biologydictionary.net/monocot-vs-dicot/|website=Biology Dictionary|date=2018-09-18|accessdate=2020-12-02|language=en-US|firsteditor=B.BD D.|last=Editors}}</ref><ref name=":3" />
 
V korenini je razporeditev žil drugačna, saj so korenine enokaličnic tiste, ki imajo žile urejene v enakomeren obroč. Pri dvokaličnicah je žila radialna, saj se ksilem nahaja na sredini v obliki križca, floemske celice pa ga obkrožajo.<ref name=":0" />