Konjeništvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 146.212.139.246 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 89.142.4.211
Oznaka: vrnitev
Opisala sem opremo za jahanje in osnove jahanja.
Vrstica 14:
==Zgodovina uporabe konj==
Kljub polemiki točnega datuma, kdaj so bili konji udomačeni ter kdaj se jih je začelo jahati, se ocenjuje da se je to zgodilo okoli 4500 let p. n. št. Posredni dokazi predpostavljajo, da so bili konji uporabljeni za ježo veliko prej preden se jih je začelo uporabljati za vleko prevoznih sredstev. Obstajajo nekateri dokazi, da so pred približno 6000 leti, blizu rek Dnjeper in Don, ljudje uporabljali na konjih brzdo. O uporabi konj v delovne namene pa arheološki dokazi, da so bili uporabljeni za vožnjo bojnih vozov. V preteklosti so bili bojni vozovi uporabljeni kot del lahke in tudi težke konjenice. Konji imajo v zgodovini človeštva povsod po svetu zelo pomembno vlogo, saj (so) se uporabljali za vojskovanje, pa tudi prevoz, trgovino in v kmetijstvu<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Equestrianism</ref>.
 
== Osnove jahanja ==
 
=== Priprava konja na jahanje ===
 
==== UzdaSedlanje ====
Pri sedlanju uporabimo samo čisto podsedelnico. Pred sedlanjem moramo stremena dvigniti po spodnjem stremenskem jermenu; sedelni pas, ki je na desni strani zapet položimo prek sedla.
 
Sedlo damo na konja z leve strani tako, da ga položimo na viher in ga potisnemo nazaj (po dlaki navzdol) v sedelno ležišče. Podsedelnica ne sme imeti gub, ki bi lahko konja ožulile, na sprednjem koncu pa se mora tesno prilegati sedelni komori, ne pa da pritiska konju na viher. Sedelni pas mora ležati približno za širino dlani za komolcem konja.
 
Pas v hlevu le rahlo pritegnemo, po krajšem vodenju ga dodatno zategnemo, toliko, da se sedlo pri zajahanju ne premakne. Po krajšem sprehodu pas preverimo in ga po potrebi ponovno zategnemo. če pasu nismo dovolj zategnili, se lahko sedlo premika, odrgne konju hrbet in konja je potrebno zdraviti. Slabo pritrjeno sedlo lahko tudi zdrsne vstran in zagotovo bomo padli s konja.
 
Sedlanja in uzdanja se moramo nujno naučiti.
 
==== Uzdanje ====
Konju se z leve strani čim mirneje približamo in stopimo h glavi. Uzdo držimo v levi roki, z desno roko pa objamemo konjevo glavo in čeznjo položimo vajeti. Uzdo pod čelnikom vzamemo v desno roko in hkrati pritiskamo nos navzdol, brzdo pa s levo dlanjo potisnemo konju v gobec. Da konj gobec odpre, s palcem leve roke rahlo pritisnemo na rob dlesni tam, kjer konj nima zob. Nato previdno potegnemo oglavnik prek konjevih ušes in položimo grivo čez čelnik.
 
Nato zapnemo podvratnik in nosnik. Podvratnik mora biti zategnjen le toliko, da lahko podenj potisnemo pest, podbradni jermenček nosnika pa toliko, da lahko spodaj potisnemo dva prsta. Nosnik mora ležati na čvrstem delu nosne kosti, saj bi na sprednjem hrustančnem delu oviral konja pri dihanju.
 
Na robovih ust mora biti brzda debela vsaj 16 mm. Debelejša deluje na usta mehko, tanjša ostro in boleče. Brzda naj bi na vsaki strani gledala iz ust približno 0,5 do 0,75 cm.
 
==== Vodenje konja na roki ====
Ko vodimo konja na roki, vzamemo vajeti z vratu in jih primerno z desno roko blizu konjevega gobca. Kazalec in sredinec vtaknemo med vajeti, da obroča uzde ne pritiskata na konjev gobec. Konec vajeti držimo z levo roko.
 
Konja ne vlečemo za seboj, temveč ga z odločnim korakom vodimo ob se Konja spodbudimo h gibanju z glasom in nakažemo gibanje. če konj nerad sledi vodniku, ga ne trepljamo po zadnjici, ker lahko skoči ali brcne, temveč ga poskušamo voditi z nekoliko dvignjeno desno roko, pri tem pa ga ne gledamo. Če je konj nemiren, dvignemo levo dlan pred konjevo levo oko in če je potrebno, tudi nekajkrat kratko, energično zategnemo vajeti, predvsem desno. Obenem ga pomirjamo z glasom. Konja ne vlečemo s silo, saj se lahko vzpne, ker se želi rešiti bolečega pritiska brzde.
 
Zauzdanemu konju ne dovolimo jesti.
 
=== Pouk jahanja ===
 
==== Delovanje na konja ====
Jahač deluje na konja z nogami, vajetmi in težo. To delovanje imenujemo jahačeva '''dejstva.'''
 
Glede na namen so noge priganjalno, roke (vajeti) pa zadrževalno dejstvo. Oboje pa povezuje delovanje s težo. Pomoč teže je še posebej pomembna, ker lahko daje noga konju pravo vzpodbudo le skupaj s težo.
 
S sodelovanjem različnih dejstev dosežemo pri konju želeno in
 
primerno držo ter izdatne hode in ga tudi obvladamo. Pomembno je, da vedno pričnemo delovati na konja z blagimi dejstvi, ki pa jih po potrebi (če ni odziva), hitro stopnjujemo, dokler konj ne reagira. Takoj, ko konj ustrezno reagira, ga nagradimo s popuščanjem, to je udobjem.
 
==Tekmovanje konj==
Konj z jahačem, lahko tekmuje v večih disciplinah.
Človeštvo že dolgo izraža željo po znanju kateri konj ali konji so najhitrejši ter tudi željo po tekmovanju s konji, ki ima že starodavne korenine. Prav tako ima tudi hazardiranje na konjskih dirkah dolgo zgodovino. Angleški polnokrvni konj (Thoroughbreds) je pasma konj, ki ima ugled tekmovalne pasme<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Equestrianism</ref>.
 
==Internacionalne in olimpijske discipline==
Vrstica 40 ⟶ 78:
== Oprema ==
 
=== SedlaOprema in dodatkijahača ===
'''Jahalne hlače'''  
Za osedlanje konja potrebujemo:
 
Dobre jahalne hlače na notranji strani nimajo šiva, imajo pa posebne ojačitve na predelu kolen, lahko tudi čez zadnjico. Ozke jahalne hlače sežejo v škornje, lahko pa so krojene tudi kot dolge hlače, primerne za uporabo pri jahanju z jahalnimi čevlji.
 
'''Jahalni suknjič'''
 
Spada k popolni jahalni opremi, jahaču mora omogočiti svobodno gibanje. Začetnik ga ne potrebuje.
 
'''Jahalni škornji'''
 
Ti so lahko preprosti gumijasti, plastični ali usnjeni. Škornji mora¬jo biti udobni. Med nošenjem se skrajšajo za približno 2-3 cm. Morajo imeti dovolj dolgo golenico, ki naj sega do jahačevih kolenskih zgibov in se ne sme zatikati ob sedelno krilo. Uporabljamo lahko tudi jahalne čevlje in usnjene gamaše.
 
'''Jahalna čelada'''
 
Jahalna čelada z vložki iz jekla ali umetne mase varuje jahača pri padcih, zlasti pri terenskem jahanju. Čelada se mora tesno prilegati glavi. Imeti mora pritrdilni podbradni pas in ustrezati predpisom. Kot izhod v sili lahko nosimo tudi kolesarsko čelado, vsekakor pa je prava jahalna čelada najboljša izbira za vsakogar, ki se namerava resneje posvetiti jahanju.
 
'''Rokavice'''
 
Jahalne rokavice so ojačane v predelu med palcem in kazalcem ter med prstancem in mezincem, ker so na teh mestih najbolj obremenjene.
 
'''Ostroge'''
 
Ostroge ne sodijo na škornje začetnikov. Šele takrat, ko jahač obvlada sproščeno, neodvisno sedenje, lahko uporablja ostroge za vzdrževanje takta in zamaha. Ostroge trdno pripnemo na škornje z jermeni v višini petnega nadšiva, kraki ostroge so z njim vzporedni.
 
'''Jahalni bič'''
 
Ta naj se dobro prilega roki in naj bo hitro prestavljiv iz ene roke v drugo. Za začetnike v jahanju naj bo dolg približno 1 m.
 
=== Oprema konja ===
Konji so za jahanje opremljeni s sedlom, uzdo in dodatno opremo, ki jahaču omogoča, da varno sedi na konju in ga lahko obvlada. Pomembno je, da jahač pozna opremo in da jo zna namestiti na konja pravilno, varno in hitro.
 
'''Sedlo'''
 
Poznamo večnamenska, skakalna ter dresurna  sedla in pa sedla za posebne namene (endurance oz. treking sedla, sedla za islandce, itd.).
 
'''Uzda'''
 
Deli uzd z navadno brzdo in hanoverskim nosnikom. Uporabljamo lahko tudi druge tipe nosnikov, kot npr. angleški, kombinirani ali mehikanski nosnik, brzda za pouk začetnikov pa mora biti v vsakem primeru navadna in debelejša, da konju prihranimo bolečine, ki bi jih nemirne roke začetnikov povzročile pri uporabi bolj strogih oz. ostrejših brzd.
 
'''Hlevska uzda in povodec'''
 
Za privez konja in vodenje so primerne hlevske uzde.
* sedelno ogrodje (po navadi je narejeno iz lesa ali plastike, in je prevlečeno z tkanino ali usnjem)
* podsedelnico, da je konju udobneje
* sedelni pas
* stremenice
* stremena ali varnostna stremena
 
Za vodenje se na podbradni obroček hlevske uzde pripne vrv, veriga ali pas, opremljen s karabinom. Ko konja vodimo, vrvi ne smemo oviti okrog roke ali prsta, ker bi nas konj lahko poškodoval, če bi naglo potegnil ali se vzpel
=== Uzda ===
 
Z vrvjo s posebnim vozlom, ki ga zlahka hitro odvežemo z enim samim potegom, lahko privežemo konja na obroč, ki je trdno vsidran v steno ali za čvrsto ograjo. Pravilno privezovanje je pomembno, ker se konj sicer lahko poškoduje.
* je po navadi usnjena in je sestavljena iz večih trakov
* brzda je del uzde, ki pride v konjeva usta...
 
==Viri==