Leon Štukelj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 72:
V [[1990.|devetdesetih letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]] je Štukelj veljal za najstarejšega še živečega [[olimpionik]]a (dobitnika zlate olimpijske kolajne). Zaradi te vloge je bil povabljen na otvoritev [[olimpijske igre|olimpijskih iger]] v [[Poletne olimpijske igre 1996|Atlanti leta 1996]]. Tam je s svojo čilostjo pri skoraj 98 letih navdušil vse, tudi takratnega predsednika [[Združene države Amerike|ZDA]] [[Bill Clinton|Billa Clintona]], ki mu je segel v roko. Prejel je tudi že vabilo za olimpijske igre v Sidneyu v Avstraliji za leto 2000. A do tega, na žalost, ni prišlo.
 
Vse do smrti zaradi nenadnega srčnega napada le nekaj dni pred 101. rojstnim dnevom je bil aktiven in je vsakodnevno vadil na krogih v domačem stanovanju. Na njegov 100. rojstni dan je bila organizirana velika proslava v rodnem [[Novo mesto|Novem mestu]], ki jo je režiral [[Matjaž Berger]]. Dočakal je 100 let, 11 mesecev in 26 dni. Leta 1999 mu je bila posthumno podeljena medalja Pierra de Coubertina in leta 2000 naziv slovenskega športnika stoletja.
 
Danes se po njem imenujeta športni dvorani v [[Maribor]]u ([[Univerzitetni športni center Leona Štuklja|Univerzitetni športni center]]) in [[Novo mesto|Novem mestu]]; tam so mu 1968 podelili naziv častni občan, po njem poimenovali ulico, v [[Kandija|Kandiji]] pa stoji njegov spomenik, prav tako kot v Žužemberku in [[Maribor]]u, kjer so mu 1989 podelili zlati grb, po njem poimenovali najnovejši in (tudi slovenski) največji trg ter Osnovno šolo Leona Štuklja v [[Nova vas, Maribor|Novi vasi]].