Leon Štukelj: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 72:
V [[1990.|devetdesetih letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]] je Štukelj veljal za najstarejšega še živečega [[olimpionik]]a (dobitnika zlate olimpijske kolajne). Zaradi te vloge je bil povabljen na otvoritev [[olimpijske igre|olimpijskih iger]] v [[Poletne olimpijske igre 1996|Atlanti leta 1996]]. Tam je s svojo čilostjo pri skoraj 98 letih navdušil vse, tudi takratnega predsednika [[Združene države Amerike|ZDA]] [[Bill Clinton|Billa Clintona]], ki mu je segel v roko. Prejel je tudi že vabilo za olimpijske igre v Sidneyu v Avstraliji za leto 2000. A do tega, na žalost, ni prišlo.
Vse do smrti zaradi nenadnega srčnega napada le nekaj dni pred 101. rojstnim dnevom je bil aktiven in je vsakodnevno vadil na krogih v domačem stanovanju. Na njegov 100. rojstni dan je bila organizirana velika proslava v rodnem [[Novo mesto|Novem mestu]], ki jo je režiral [[Matjaž Berger]]. Dočakal je 100 let, 11 mesecev in 26 dni. Leta 1999 mu je bila posthumno podeljena medalja Pierra de Coubertina in
Danes se po njem imenujeta športni dvorani v [[Maribor]]u ([[Univerzitetni športni center Leona Štuklja|Univerzitetni športni center]]) in [[Novo mesto|Novem mestu]]; tam so mu 1968 podelili naziv častni občan, po njem poimenovali ulico, v [[Kandija|Kandiji]] pa stoji njegov spomenik, prav tako kot v Žužemberku in [[Maribor]]u, kjer so mu 1989 podelili zlati grb, po njem poimenovali najnovejši in (tudi slovenski) največji trg ter Osnovno šolo Leona Štuklja v [[Nova vas, Maribor|Novi vasi]].
|