Asirci: Razlika med redakcijama

|color4 = Orange

|value4 = 45}}}}

Med 9. in 7. stol. pr. n. št. je [[Asirija]] popolnila tehnike bojevanja. Njihova taktika je temeljila na strahovladi ter zastraševanju podložnih ljudstev. Na vrhuncu med vladavino kralja [[Tiglatipilezar III|Tiglatipilezarja III.]] je bila vojska hieararhično razdeljena v enote, ki so jim poveljevali generali. Bila je narodnostno mešana, med pehoto je prevladovala tuja sila. Bojevniki so bili redno plačani in dobro založeni z železnim orožjem iz centralnih skladišč. Približno v času pojava bojnih vozov so se tri in štiri-vprežni vozovi pojavili tudi v zgradbi Asirske vojske. Ob koncu 8. stol je te izpodrinila konjenica, kar so verjetno prevzeli od [[Sikti|Siktov]]. V zatonu cesarstva so bili lokostrelci in suličarji na konjih najpomembnejši sestav vojske, ki jim je na bojišču dala nove razsežnosti bojevanja.

Vojska je bila znana tudi po strategijah obleganja mest. Namesto odrezovanja mesta od zaledja, so Asirci raje naredili klančine za napad z ovni ali spodkopavali obzidje. Pri prebitju obrambe mesta so prebivalce pobili oziroma zasužnjili. [[Asirija|Asirski imperij]] je bil najmogočnejši okrog leta 650 pr. Kr. pod vladavino kralja [[Asurbanipal|Asurbanipala]], njegov zaton pa je nastopil kmalu po njegovi smrti zaradi notranjih bojev za oblast.