Frieda Fromm-Reichmann: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
{{lektura}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Frieda Fromm-Reichmann''', [[Nemci|nemško]]-[[Američani|ameriška]] [[psihiatrija|psihiatrinja]], [[psihoanaliza|psihoanalitičarka]], [[nevrologija|nevrologinja]], * [[23. oktober]] [[1889]], [[Karlsruhe]], [[Nemško cesarstvo]], † [[28. april]] [[1957]], [[Rockville, Maryland|Rockville]], [[Maryland]], [[Združene države Amerike]].
Pripomogla je k boljšemu razumevanju možganskih funkcij. Znanje, ki ga je pridobila med delom z vojaki, je uporabljala pri osebah z diagnosticiranimi s [[shizofrenija|shizofrenijo]].
== Življenje ==
Njena mati je bila Klara Simon Reichmann, oče pa Adolf Reichmann, ki se je navduševal nad glasbo in literaturo. Vzgojena je bila v judovski družini kot najstarejša med tremi hčerami. Na njeno življenje pa je močno vplival njen praded po očetovi strani Seligman Feuchtwanger, ki je imel kar 93 vnukov. S strani staršev je bila Frieda deležna visokih pričakovanj glede izobrazbe. Kot zgledna učenka je ta pričakovanja več kot dosegla. Leta 1908 se je šolala na medicinski univerzi v Königsbergu, kar je močno podpiral njen oče, ki je bil prepričan da se ji bodo s tem študijem odprle mnoge priložnosti. Študij je končala leta 1913 in začela rezidenco v nevrologiji s [[Kurt Goldstein|Kurtom Goldsteinom]] (nevrolog, psihiater) na področju možganskih poškodb.
== Delo ==
Fromm-Reichmannova je bila psihoanalitičarka iz dveh razlogov. Prvi je zato, ker je sprejela koncepte prenosa in odpornosti, priznanje nezavednega in pomen otroštva v razvoju osebnosti. Drugič, ti psihoanalitični koncepti so vodili njeno razumevanje in zdravljenje bolnikov. Našla je teorijo o medosebnih in predmetnih odnosih, ki je bila bolj uporabna pri organizaciji njenega razmišljanja kot teoriji libida. Te neobičajni pogledi so morda izhajale iz lastnih značilnosti Fromm-Reichmannove osebnosti. Vedno je bila odprta za izmenjavo idej in se vestno ukvarjala z nadaljnjim razmišljanjem in spodbujala njegov razvoj. Verjela je v diktat [[Friedrich Gustav Jakob Henle|Jakoba Henleja]]:
Ni želela začeti nove teorije, temveč samo nadaljevati, kar že obstaja. To metodo je uporabila pri razvoju svoje teorije, da se lahko shizofrenične osebe uspešno zdravijo z njeno blagovno znamko "psihoanalitično orientirane psihoterapije". Že v življenju si je prizadevala za obrambo in izboljšanje svoje teorije. Njeni
Razumevanje je bilo zanjo ključno. Čutila je, da je shizofrenija precenila moč obramb ali fantazij, ki so povečale svoja občutja izolacije in krivde. Priznala je, da so njeni pacienti trpeli veliko bolj kot ona. Od njenih pacientov in učiteljev se je naučila, da je njenim učiteljem - [[Sigmund Freud|Freudu]],
Proti koncu svojega življenja je bila povabljena, da sodeluje v možganskem trustu v Centru za napredne študije vedenjskih ved na [[Univerza Stanford|Univerzi Stanford]]. Do takrat v svojem življenju je utrpela delno gluhost. To je skupaj z dejstvom, da je menila, da so njena statistična znanja drugotnega pomena kot pri njenih veliko mlajših sodelavcih, otežilo izkušnjo. Čutila je, da ji ni uspelo. Poleg tega je načrtovala napisati knjigo o svojih izkušnjah s specifičnim pacientom. Pacient je napisal svoj del in je čakal, da Frieda dokonča svojega. Njena prevelika zasedenost z raznimi nalogami je preprečila, da bi izpolnila to obveznost. Pacient je nadaljeval svojo nenasilno različico svojih izkušenj v knjigi, ki je bila uspešnica. Bila je vesela, da je javnost imela koristi od branja o uspešnem zdravljenju. Leta 1957 je Fromm-Reichmannova dobila povabilo za predavanje na Ameriškem inštitutu za psihoanalizo, a se ga zaradi slabega zdravja ni mogla udeležiti.
== Sklici ==
|