Edgar Bauer: Razlika med redakcijama

Kot filozof je bil član Mladoheglovcev[[progresivizem|progresivnih]] [[mladohehlovci|mladoheglovcev]] (nem. ''Junghegelianer''). Bil je mlajši brat [[Bruno Bauer|Bruna Bauerja]]. Nemški [[anarhizem|anarhisti]], kot sta [[Max Nettlau]] in [[Gustav Landauer]], so Edgarju pripisovali zasluge za začetek anarhistične tradicije v tedanji Nemčiji. Kot je dejal Lawrence S. Stepelevich, je bil Edgar Bauer najbolj anarhističen član Mladoheglovcevmladoheglovcev in »…v zgodnjih zapisih Edgarja Bauerja je možno zaznati teoretično legitimiranje političnega terorizma«<ref>{{Navedi knjigo|title=The Young Hegelians: An Anthology|last=Stepelevich|first=Lawrence|publisher=Cambridge University Press|year=1983|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref>. V sredini štiridesetih let 19. stoletja je Englova[[Engels|Engelsova]] kritika bratov Bauer označila začetek njunega sodelovanja in pomembne faze v razvoju [[marksizem|marksistične]] misli. Edgar Bauer je sodeloval v revoluciji leta 1848. Kasneje pa je postal konservativec.

Edgar Bauer je bil rojen v Charlottenburgu, predmestju glavnega mesta Nemčije, Berlinu. Študiral je sodno prakso in filozofijo na berlinski[[Humboldtova univerza v Berlinu|Berlinski univerzi]], kjer je postal član kroga Mladoheglovcevmladoheglovcev skupaj z bratom Brunom Bauerjem. Drugi člani tega kroga so bili še: [[Arnold Ruge]], [[Karl Marx]], [[Max Stirner]], [[Friedrich Engels]], [[Georg Herwegh]], [[Karl Gruen|Karl Grün]], [[Moses Hess]] in [[Mihail Bakunin|Mikhail Bakunin]]. Takrat je tesno sodeloval z Engelsom. Edgar Bauer je kmalu začel veliko prispevati k raznolikem opusu filozofskih in političnih publikacij, izstopajoč s posebej entuziastično revolucionarno ideologijo. Ni sledil materialistični smeri, ki jo je v krog mladohegeljskih filozofovmladoheglovcem vpeljalpredstavil [[Ludwig Feuerbach]], tako kot Marx, Engels, Grün ter drugi, ampak je ostal zvest [[Johann Gottlieb Fichte|neofihteanskineofihtejanski]] idealistični filozofiji akcije, ki jo je širil njegov brat Bruno. Tako kot slednji, je bil tudi Edgar zadrt ateist in je smatral osvoboditev od religije kot predpogoj socialne osvoboditve. Za razliko od Bruna, ki je bil skeptičen glede socializma, se je Edgar smatral za socialista, Hess in Grün pa sta ga je smatralsmatrala za pravega socialista. Ko je bil Bruno Bauer odpoklican z akademske pozicije zaradi svojega ateističnega stališča, je Edgarju postalo jasno, da mu je akademska kariera blizu zaradi bratovega ugleda in svojih dosežkov kot radikalnemu publicistu. Leta 1842 je prenehal študirati in postal svobodni avtor ter novinar. Doprinesel je k liberalnemu časopisu ''RheinischeRenski Zeitungčasopis'' (Rheinische Zeitung) in tudi drugim publikacijam.

Leta 1843 je izdal knjigo z naslovom ''Konflikt kritike v cerkvi in državi''. To je povzročilo, da je bil obtožen hujskanja. Zaprt je bil za štiri leta v trdnjavi v Magdeburgu. Medtem ko je bil v ječi, sta njegova bivša sodelavca Marx in Engels objavila ostro kritiko Edgarja in njegovega brata Bruna v knjigi ''Sveta družina''. Engels(Die jeheilige KarluFamilie, Marxu1844). Istega leta 1844je Engels Marxu v Parizu predlagal, naj skupaj napišeta kritiko Mladoheglovcevna račun mladoheglovcev, kar je bil začetek njunega prijateljstva. Knjiga je kritična do Mladoheglovcevmladoheglovcev in njihovega trenda mišljenja, ki je bil takrat zelo priljubljen v akademskih krogih. Naslov je predlagal založnik Lowenthal in je bil mišljen kot sarkastično sklicevanje na brata Bauer in njune podpornike, ki so poskušali na kritičen način obnoviti krščanstvo, zato tudi podnaslov ''Kritika kritične kritike''. Knjiga je prinesla številne polemike z raznimi novicami in povzročila, da je Bruno Bauer poskušal izpodbiti knjigo v članku v Wigandovem ''Vierteljahrsschrift'' leta 1845. Trdil je, da Marx in Engels ne razumeta, kaj je poskušal povedati. Marx je kasneje odgovoril na Edgarjev odgovor s svojim člankom v reviji ''Gesellschaftsspiegel'' januarja 1846. Z napadom sta nadaljevala v knjigi ''Nemška ideologija'' (Die deutsche Ideologie, 1846), ki pa takrat ni izšla. Kljub temu je Edgar Bauer ohranil prijateljske odnose s svojima kritikoma. Izpuščen, na večer revolucije leta 1848, je Edgar Bauer sodeloval v revolucionarnem boju v Berlinu in Hamburgu. Po porazu revolucionarjev se je skrival in kasneje živel pod lažnim imenom v [[Altona, Hamburg|Altoni]] še nekaj let, zaposlen kot novinar. Med nemško-dansko vojno v Schleswig-Holsteinu (1848-51) je podpiral dansko stran.

Leta 1851, ko se je soočil z neizogibno aretacijo, je pobegnil na Dansko in od tam v London, kjer je nekaj let živel v prebežništvu za nekaj let. V tem obdobju je pogosto srečeval Karla Marxa, ki je živel v Londonu, ampak v njunem odnosu ni bilo obojestranskega spoštovanja. Med prepirom z Marxom, je Bauer izgubil potrpljenje, se razjezil ter ga udaril v obraz. Razočaran nad neuspehom revolucije in brez stika z večino sopreganjancevlevih revolucionarjev, je Bauer postajal vedno bolj konservativen (kot tudi njegov brat Bruno). Med letoma 1852 in 1861 je delal pod krinko kot obveščevalec danske policije. Leta 1856 se je javno distanciral od nekdanjih revolucionarnih pogledov.