Port Louis: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m odstranil Kategorija:Mauritius; dodal Kategorija:Mavricij s pomočjo HotCat |
m usklajevanje terminologije |
||
Vrstica 37:
| pushpin_map_alt =
| pushpin_mapsize =
| pushpin_map_caption = Lega mesta na otoku
| latd = 20 |latm = 9 |lats = 52 |latNS = S
| longd = 57 |longm = 30 |longs = 15 |longEW = E
Vrstica 46:
<!-- location ------------------>
| subdivision_type = Država
| subdivision_name = {{zastava|
| subdivision_type1 = Okrožje
| subdivision_name1 = Port Louis
Vrstica 125:
| demographics2_info1 = <!-- etc., up to demographics2_title5 / demographics2_info5 -->
<!-- time zone(s) -------------->
| timezone1 = [[
| utc_offset1 = +4
| timezone1_DST =
Vrstica 148:
}}
'''Port Louis''' ({{lang-fr|Port-Louis}}) je [[glavno mesto]] [[
Mesto stoji ob globokem naravnem pristanišču ob severozahodni obali otoka, ki ga obkrožajo planine. Na račun pristanišča, ki je dostopno skozi presledek v [[koralni greben|koralnih grebenih]] pred obalo, je gospodarsko središče države, poleg uvoza in izvoza so gospodarsko pomembne dejavnosti tudi kemična in tekstilna industrija ter [[turizem]]; zaradi dobro razvitega gospodarstva je Port Louis eno najbogatejših mest v vsej [[Afrika|Afriki]]. Do preostanka otoka ga povezujejo ceste. Prebivalci so večinoma potomci [[Indijci|indijskih]] delavcev, ki so jih sem naselili britanski upravitelji v 19. stoletju, poleg njih pa živijo tu še večje skupnosti Afričanov in [[Kitajci|Kitajcev]]. Med znamenitostmi so utrdba (Citadel) iz leta 1838, ki dominira nad mestom, anglikanska in katoliška stolnica, prirodoslovni muzej ter poslopje urada za imigracijo Aapravasi Ghat. Slednje je bilo leta 2006 uvrščeno na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].
Vrstica 155:
Prvi so območje, kjer zdaj stoji Port Louis, naselili nizozemski pomorščaki in mu dali ime Noordt Wester Haven. V sedanji obliki so mesto leta 1736 ustanovili [[Francozi]] kot oskrbovalno postojanko za ladje na poti v [[Azija|Azijo]] in ga poimenovali po takratnem kralju [[Ludvik XV. Francoski|Ludviku XV.]] Kasneje je bilo tudi točka za izvoz [[sladkor]]ja, ki so ga na plantažah [[sladkorni trs|sladkornega trsa]] pridelovali sužnji z [[Madagaskar]]ja. Kot strateško točko za nadzor nad Indijskim oceanom so ga med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] zavzeli Britanci. Po ukinitvi suženjstva so sem naselili najemniške delavce iz Indije za delo na plantažah.
Konec 18. in vse 19. stoletje je mesto prizadela vrsta viharjev, požarov in epidemij. Pomen pristanišča se je bistveno zmanjšal po odprtju [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] leta 1869, ko je trgovska pot med Evropo in Azijo zaobšla
== Mednarodne povezave ==
| |||