Svinec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
→‎Izotopi: nadaljevanje
Octopus (pogovor | prispevki)
Vrstica 126:
 
V celoti je bilo sintetiziranih 43 svinčevih izotopov z masnimi števili 178 do 220.<ref name=ref30/> Najbolj stabilen radioizotop je svinec-205 z razpolovno dobo okoli 1,73×10<sup>7</sup> let. Drugi najbolj stabilen je svinec-202 z razpolovno dobo 52.500 let. Razpolovna doba je daljša od razpolovnih dob vseh drugih radioizotopov. <ref name=ref30/>
 
==Kemija==
[[Slika:FlammenfärbungPb.png|thumb|right|upright=0.5|Plamenska reakcija: svinec obarva plamer bledo modro]]
 
Svinec v vlažnem zraku tvori zaščitni sloj z različno sestavo. Sloj občajno sestavlja [[svinčev(II) karbonat]].<ref>Thürmer, Williams & Reutt-Robey 2002, str. 2033–2035.</ref><ref>Tétreault, Sirois & Stamatopoulou 1998, str. 17–32.</ref><ref>Thornton, Rautiu & Brush 2001, str. 10–11.</ref> V mestnih in obmorskih okoljih sta v sloju lahko prisotna tudi sulfat in klorid.<ref name=ref49>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 373.</ref> Zaščitni sloj učinkovito ščiti notranjost kovine pred vplivi ozračja.<ref name=ref49/> Fino uprašen svinec je piroforen<ref>Bretherick 2016, str. 1442.</ref> in zgori z modrikasto belim plamenom.<ref>Harbison, Bourgeois & Johnson 2015, str. 132.</ref>
[[Fluor]] reagira s svincem pri sobni temperature in tvori svinčev(II) fluorid. Podobna je raecija s [[klor]]om, vendar je zanjo potrebno segrevanje, ker sloj klorida na površini svinca zmanjša reaktivnost elementov.<ref name=ref49/> Raztaljen svinec reagira s [[halkogen]]i in tvori svinčeve(II) halkogenide.<ref name=ref52>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 374.</ref>
 
Kovinski svinec je odporen proti [[Žveplova kislina|žveplovi]] in [[fosforjeva kislina|fosforjevi kislini]], proti [[Klorovodikova kislina|klorovodikovi]] in [[Dušikova kislina|dušikovi kislini]] pa ne. Netopnost je posledica pasivacije površine z nastalimi solmi.<ref>Thornton, Rautiu & Brush 2001, str. 11–12.</ref> [[Organske kisline]], kot je [[ocetna kislina]], raztapljajo svinec v prisotnosti [[kisik]]a.<ref name=ref49/> Koncentrirane alkalije svinec raztapljejo in tvorijo plumbite.<ref>Polyanskiy 1986, str. 20.</ref>
 
== Pridobivanje ==
V zemeljski skorji je približno 0,002% svinca. Nahaja se v kombinaciji cinkovimi, bakrenimi in srebrovimi rudami. Najpomembnejše svinčeve rude so galenit PbS (86% svinca po teži), ceruzit PbCO3 in anglezit PbSO4. Ekonomskih nahajališč je sorazmerno malo. Večina rud vsebuje 10% svinca, za ekonomično ekspoloaticijo je potrebno 3% po teži.
 
===Anorganske spojine===
Svinec je najpogosteje v dveh [[Oksidacijsko stanje|oksidacijskih stanjih]]: +4 and +2. Za [[Ogljikova skupina|ogljikovo skupino]] je značilno štirivalentno stanje. Dvovalentno stanje [[ogljik]]a in [[silicij]]a je redko, nekoliko pristotno v [[germanij]]u, pomemmbno, a ne prevladujoče v [[Kositer|kositru]], in najpomembnejše v svincu.<ref name=ref49/> Takšno obnašanje se pripisuje relativističnim učinkom, zlasti učinku inertnega para elektronov, ki se manifestira v velikih razlikah v [[elektronegativnost]]i med svincem in oksidnimi, halidnimi in nitridnimi anioni, kar vodi do znatnega parcialnega pozitivnega naboja svinca. Rezultat je močnejša kontrakcija svinčevih 6s orbital kot 6p orbital, da postanejo v [[Ionska spojina|ionskih spojinah]] precej inertne. Učinek inertnega para je manj uporaben za spojine s [[Kovalentna vez|kovalentnimi vezmi]], ki jih htvori svinec z elementi s podobnimi elektronegativnostmi, kakršen je na primer ogljik v svinčevih organskih spojinah. V teh spojinah sta orbitali 6s in 6p podobno veliki, zato je [[Hibridizacija orbital|hibridizacija]] sp<sup>3</sup> energijsko še vedno bolj ugodna. V takšnih spojinah je svinec, tako kot ogljik, predvsem štirivalenten.<ref>Kaupp 2014, str. 9–10.</ref>
 
Razlika elektronegativnosti svinca(II) (1,87) in svinca(IV) (2,33) je relativno velika in pomeni obrat trenda naraščajoče stabilnosti oksidacijskega stanja +4 po ogljikovi skupini navzdol. Kositer, za primerjavo, ima v oksidacijskem stanju +2 elektronegativnost 1,80 in v oksidacijskem stanju +4 1,96.<ref>Dieter & Watson 2009, str. 509.</ref>
 
== Proizvodnja ==