Svinec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Pomembne lastnosti: brisanje Pomembne lastnosti |
→Izotopi: nadaljevanje |
||
Vrstica 122:
Trije glavni stabilni svinčevi izotopi so prisotni v treh od štirih glavnih razpadnih verig: izotopi 206, 207 in 208 so končni razpadni produkti urana-238, urana-235 oziroma torija-232.<ref>Radioactive Decay Series 2012.</ref> Te tazpadne verige se imenujejo uranova, aktinijeva in torijeva veriga.<ref>Committee on Evaluation of EPA Guidelines for Exposure to Naturally Occurring Radioactive Materials et al. 1999.</ref> Vsebnost izotopov v naravni kamnini je odvisna predvsem od vsebnosti starševskih uranovih in torijevih izotopov. Primer: relativna vsebnost svinca-208 se lahko giblje od 52% v normalnih vzorcih do 90% v [[torij]]evih rudah,<ref>Smirnov, Borisevich & Sulaberidze 2012.</ref> zato se standardna atomska masa svinca lahko podaja samo na eno decimalno mesto natančno.<ref>Greenwood & Earnshaw 1998, str. 368.</ref> Razmerje izotopov 206 in 207 proti izotopu 204 postopoma narašča, ker prva dva še vedno nastajata z radioaktivnim razpadom težjih elementov, izotop 204 pa ne. Pojav omogoča radioaktivno datiranje svinec-svinec. Ker uran razpada v svinec, se njuna relativna vsebnost spreminja in pomeni osnovo za datiranje uran-svinec.<ref>Levin 2009, str. 40–41.</ref> Svinec-207 kaže jedrsko magnetno resonanco, lastnost, ki je bila uporabljena za preučevanje njegovih spojin v raztopini in trdnem stanju<ref>Webb 2000, str. 115.</ref><ref>Wrackmeyer & Horchler 1990.</ref> in celo v človeškem telesu.<ref>Cangelosi & Pecoraro 2015.</ref>
[[Slika:Holsinger Meteorite.jpg|thumb|left| Holsingerjev meteorit, največji kos meterorita Canyon Diablo; datiranji uran-svinec in svinec-svinec sta obogočili popravek starosti Zemlje na 4,55±70 milijona let]]
Poleg stabilnih izotopov, ki tvorijo skoraj ves naravni svinec, obstajajo tudi sledi nekaj radioizotopov. Eden od njih je svinec-210, ki ima razpolovno dobo samo 22,3 leta.<ref name=ref30/> V naravi se kljub temu pojavlja v majhnih količinah, ker nastaja v dolgi razpadni verigi, ki se začne z uranom-238, ki je na Zemlji prisoten že več milijard let. Svinec-211, -212 in -214 se pojavljajo v razpadnih verigah urana-235, torija-232 oziroma urana-238. zato so v naravi v sledeh prisotni vsi trije. Minutne sledi svinca-209 nastajajo v zelo redkem klasterskem razpadu radija-223, enega od hčerinskih produktov naravnega urana-235, in v razpadni verigi neptunija-237. Sledovi slednjega nastajajo z lovljenjen nevtronov v uranovih rudah. Posebej uporaben je svinec-210, s katerim se ugotavlja starost vzorcev z merjenjem razmerja med njim in svincem-206. Oba izotopa sta prisotna v isti razpadni verigi.<ref>Fiorini 2010, str. 7–8.</ref>
V celoti je bilo sintetiziranih 43 svinčevih izotopov z masnimi števili 178 do 220.<ref name=ref30/> Najbolj stabilen radioizotop je svinec-205 z razpolovno dobo okoli 1,73×10<sup>7</sup> let. Drugi najbolj stabilen je svinec-202 z razpolovno dobo 52.500 let. Razpolovna doba je daljša od razpolovnih dob vseh drugih radioizotopov. <ref name=ref30/>
== Pridobivanje ==
| |||