Witold Gombrowicz: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp, normativna kontrola, dewiki letnic |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 10:
}}
'''Witold Marian Gombrowicz''', [[Poljaki|poljski]] [[pisatelj]] in [[dramatik]], * [[4. avgust]] [[1904]], Małoszyce na [[Poljska|Poljskem]], † [[25. julij]] [[1969]], [[Vence]], v bližini [[Nica|Nice]].
== Življenje ==
Družinsko življenje Witolda Gombrowicza je bilo že od majhnega politično obarvano, saj je oče služil zaporno kazen zaradi revolucionarnega disidentstva. Za vzgojo otrok so skrbeli tutorji in dve guvernanti. Leta 1915 so malega Witolda vpisali na prestižno šolo Svetega Stanisława Kotka, kjer je spoznal avtorje [[poljska romantika|poljske romantike]], najbolj se je navduševal nad [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]] in [[Zygmunt Krasiński|Zygmuntom Krasińskim]]. Po izkušnji prve svetovne vojne se je začel spraševati o (ne)pripadnosti in prebirati filozofa [[Nietzsche|Nietzscheja]] in [[Schopenhauer|Schopenhauerja]], ki sta ga zaznamovala skozi celo življenje. Vpisal se je na študij prava na Univerzi v [[Varšava|Varšavi]], kjer je leta 1927 diplomiral. Naslednje leto je nekaj mesecev preživel v Franciji, na Poljsko se je vrnil, da bi opravljal prakso tajnika na sodišču. Vložil je tudi kandidaturo za sodnika, vendar je bil pri tem neuspešen, zato je opustil pravosodno kariero in se posvetil svojim literarnim interesom. Pričel je z objavami člankov in recenzij v časopisu ''Kurier Poranny''. Njegov debut z naslovom ''Pamiętnik z okresu dojrzewania'', ki je izšel leta 1933 (v povojni izdaji je bil preimenovan v ''Bakakaj''), je bil izdan s finančno pomočjo očeta. Večji sloves mu je prinesel roman ''Ferdydurke'' (1937), ki pa so ga literarni kritiki različno sprejeli. Začel je pridobivati na medijski prepoznavnosti kot mlad avtor, omenjali so ga v različnih varšavskih časnikih in dnevnikih. Avgusta leta 1939 se je skupaj z diplomati in novinarji odpravil na potovanje v Argentino, nevede, da se na Poljsko ne bo več vrnil. Po prihodu v Buenos Aires je spoznal precej mladih argentinskih umetnikov, ki so bili naklonjeni komunističnemu režimu. Gombrowicz je v Argentini izkusil kar nekaj pomanjkanja, saj je bil brez prihrankov, preživljal se je s pisanjem člankov v argentinskih časopisih, kasneje je opravljal delo bančnega uradnika. Soočal se je s stanovanjsko krizo, saj je bival po penzionih in domovih prijateljev. Začele so ga pestiti zdravstvene težave z jetri in astmo, trpel je za insomnijo. Leta 1946 je s pomočjo mecenke Cecilie Debenedetti izšel roman ''Ferdydurke'' v španskem prevodu. Pet let kasneje je ob objavi dela ''Trans-Atlantyk'' v okviru časopisa ''Kultura'' Gombrowicz vzbudil v pripadnikih emigrantske skupnosti burne odzive zaradi kritike poljskega patriotizma. Leta 1953 ga je poljski premier Józef Cyrankiewicz javno napadel z oznakami anti-poljskosti, degeneriranosti in nemškega revanšizma. Z letom 1954 si je finančno opomogel s štipendijami Radia Free Europe. Istega leta se je na Poljskem pričela postopna liberalizacija, kar mu je omogočilo podpis pogodb za izdajo naslednjih del v domovini: ''Ferdydurke'', ''Trans-Atlantyk'', ''Iwona, księżniczka Burgunda'' in ''Ślub''; kljub temu pa so določena poglavja ostajala cenzurirana. V Argentini so se z letom 1955 začeli krhati politični temelji, ki so rezultirali tudi v revoluciji, zaradi nestabilnosti se je Gombrowicz leta 1962 vkrcal na parnik proti Franciji. Slabšalo se je tudi njegovo zdravstveno stanje. Po prihodu v Pariz je opravil intervju za krakovski časopis ''Życie'', v katerem so bile navedene napačne informacije, zaradi česar je bil obtožen fašističnih tendenc. Po štirih letih skupnega življenja je leta 1968 sklenil zakonsko zvezo z Rito Labrosse, leto kasneje je podlegel posledicam težkih kroničnih bolezni.
== Delo ==
''Bakakaj'' je bil prvenec Gombrowicza, v katerem se je humoristično loteval opisovanja spominov svoje adolescence. V zbirki dvanajstih novel se je dotaknil uporništva, kompleksnosti odraščanja in turbolentnosti sveta, v katerem literarni lik išče notranje ravnovesje.
Narava romana ''Ferdydurke'' je pogojena s časovnim okvirom, znotraj katerega je bran, kar pomeni, da je večplasten in dovoljuje različne interpretacije. Roman satirično prikazuje šolstvo, meščanstvo in zemljiške posestnike; literarni liki delujejo stereotipno v skladu z družbenimi miti. Že za časa svojega izida je bil pojmovan kot kulten roman, ki se loteva obravnave utopične adolescence, ki se levi v odraslost.
Prvo dramsko delo Gombrowicza, tragikomedija, ''Iwona, księżniczka Burgunda'' govori o nemem dekletu, ki se poroči s princem. Ivona je bila pojmovana kot neprivlačno dekle, kar v literarnih likih vzbudi razburjenje. Absurd je viden tudi v epilogu, kjer sta žrtvovanje in smrt zakamuflirana v zabavo.
''Ślub'' povzema sanje literarnega lika Henryka, v katerih se njegov dom spremeni v krčmo, znotraj sanj naj bi zakon ohranil integriteto in čistost služabnice Manie. Dogajanje se prevesi v Henrykovo pridobitev diktatorske moči, ki hrepeni po potrditvi svojega položaja z žrtvovanjem lastnega podanika, prijatelja Władzia. S prelitjem nedolžne krvi se Henryk zave napravljene škode, tragičen konec pomeni tudi odpoved poroke. Drama vsebuje romantične elemente in metafore o božji in patriarhalni avtoriteti.
Roman ''Trans-Atlantyk'' prek literanega lika Gonzala obravnava človeka kot samostojno enoto, ki naj bi se uprl pričakovanim vrednotam družbe in se bi osvobodil spon tradicionalnosti.
''Pornografia'' je roman, ki ga preveva medgeneracijska erotičnost (homoerotičnost) v resničnosti novega sveta. V svetu literarne kritike je roman naletel na burne odzive.
Zadnje delo Gombrowicza ''Kozmos'' velja za kompleksen roman o dojemanju smisla človeka in procesu umetniškega ustvarjanja.
== Pomen ==
Gombrowicz je, skupaj z [[Bruno Schulz|Brunom Schulzem]]in [[Stanisław Witkiewicz - Witkacy|Stanisławom Witkiewiczem - Witkacyjem]], del trojice najbolj prominentnih avtorjev medvojnega avantgardnega obdobja na Poljskem, ki pa ga težko kategorizira, saj je, v nasprotju s Schulzevim [[ekspresionizem|ekspresionizmom]] in Witkacyjevim [[katastrofizem|katastrofizmom]] in formizmom, Gombrowicz začel nakazovati prvine predeksistencializma, ki ga je bilo težko uvrstiti v eno samo literarno smer. Gombrowicz je slovel po pisanju avtokritik in se je tako znašel v vlogi avtorja, prvega bralca in kritika hkrati. Brisal je meje med življenjem in umetnostjo, česar se je v svojih delih loteval s katahrezo; s spreminjanjem družbenih dogovorjenih pomenov besed. Zaradi svoje nekonvencionalnosti in brezkompromisnosti je bil večkrat cenzuriran.
== Dela ==
Vrstica 27 ⟶ 43:
* ''Dzieła zebrane'', obsegi 1-11, Pariz (1969)–(1977).
* ''Dzieła'', obsegi 1-15, Krakov (1986)–(1997).
== Prevodi v slovenščino ==
* ''Ivona -– princeza Burgundije'' (Igor Lampret, 1973)
* ''Ferdydurke'' (Katarina Šalamun-Biedrzycka, 1974)
* ''Pornografija'' (Katarina Šalamun-Biedrzycka, 1986)
* ''Ferdydurke'' (Katarina Šalamun-Biedrzycka, 1988)
* ''Ivona – princesa Burgundije'' (Igor Lampret, 1990)
* ''Trans – Atlantik'' (Niko Jež, 1998)
* ''Dnevnik'' (Mladen Pavičić, 1998)
* ''Poroka'' (Niko Jež, 2004)
* ''Kozmos'' (Karmen in Niko Jež, 2007)
* ''Bakakaj: zgodbe'' (Jana Unuk, 2008)
== Viri ==
* Literatura Polska. Encyklopedia PWN, 2007: Ur. Sławomir Żurawski. Warszawa: Wydawnictwo Naukove PWN. 228 –230.
* Kenda-Jež, Karmen, 1988.: "Gombrowicz po slovensko." ''Slavistična revija''. 359-–374.
* Encyclopaedia Britannica. https://www.britannica.com/biography/Witold-Gombrowicz Dostop: 29. 11. 2020.
* Witold Gombrowicz. https://witoldgombrowicz.com/en/ Dostop: 29. 11. 2020.
== Sklici ==
| |||